Medijske špekulacije in dvom strokovne javnosti ob sestrelitvi MH17

Predstavniki ruskega obrambnega ministrstva in obrambne industrije na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili nove podatke s civilnega radarja, ki so ga našli v bližini kraja, kjer je strmoglavil Boeing 777 malezijske letalske družbe Malaysia Airlines na letu MH17. Potniško letalo je strmoglavilo v bližini vasi Hrabove v Donecki pokrajini, Ukrajina, 17. julij, 2014. Sergej Bobiljev/Tiskovna služba ruskega obrambnega ministrstva/TASS

Predstavniki ruskega obrambnega ministrstva in obrambne industrije na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili nove podatke s civilnega radarja, ki so ga našli v bližini kraja, kjer je strmoglavil Boeing 777 malezijske letalske družbe Malaysia Airlines na letu MH17. Potniško letalo je strmoglavilo v bližini vasi Hrabove v Donecki pokrajini, Ukrajina, 17. julij, 2014. Sergej Bobiljev/Tiskovna služba ruskega obrambnega ministrstva/TASS

Ruski vojaki so razkrili svoje poglede na dogodke, ki so se zgodili 17. julija 2014 v zraku nad ozemljem samorazglašenih republik na jugovzhodu Ukrajine. Kijev so prosili, da nizozemskim preiskovalcem preda svoje podatke o dogajanju na »zahodni« frontni črti. Nove izjave ruskega obrambnega ministrstva o MH17 se razlikujejo od informacij, ki so jih objavili pred dvema letoma.

Ruski vojaki v vzhodnih predelih Ukrajine (ki je pod nazorom seperatističnih milic) niso zabeležili izstrelitve rakete protizračnega raketnega sistema Buk-M1 na malezijsko letalo MH17 julija 2014, je v ponedeljek zvečer izjavil poveljnik Radiotehničnih enot Letalsko-zračnih sil Ruske federacije Andrej Koban.

Po podatkih ruskih radarskih postaj na meji z Ukrajino in informacij, prejetih od vodstva samorazglašenih republik Doneck (DNR) in Lugansk (LNR), so v bližini letala Malaysia Airlines opazili dve drugi civilni letali ter tudi brezpilotno plovilo Orlan-10 iz kompozitnih materialov dolžine okoli dveh metrov.

»V primerjavi z njim ima raketa protizračnega raketnega sistema Buk dolžino več kot 5,5 metrov, 0,4 metra premera in 1 meter razmaka med krmiloma. Raketa je kovinske sestave, v primerjavi z brezpilotnim letečim plovilom ima zelo učinkovito odsevno površino in predstavlja lažjo tarčo za odkrivanje s strani radarjev,« je izjavil poveljnik Radio-tehničnih enot ruskih zračnih sil.

Podatki o ukrajinski protizračni obrambi

Po generalovih besedah ruska tehnološka sredstva ne omogočajo, da bi izvedeli, kaj se je zgodilo na ozemlju, ki je bilo zahodno od malezijskega Boeinga. Ali so bile rakete Buk-M1 zares izstreljene, bi bilo mogoče izvedeti iz zračnih posnetkov ZDA in Ukrajine, ki pa jih ne želita objaviti.

»Kijev vse do danes ni razkril informacij o lokaciji svojih vojaških sistemov protizračne obrambe Buk-M1 na dan katastrofe, pogovorih dispečerjev, predvsem vojaških, podatkov o aktivnosti svoje radiolokacijske postaje na dan katastrofe, o delu ukrajinskih sistemov protizračne obrambe in izjavah prič,« je včeraj izjavil uradni predstavnik Ministrstva za obrambo Ruske federacije Igor Konašenkov.

 Protislovja v podatkih

Nove izjave ruskega obrambnega ministrstva nasprotujejo izjavam iz preteklih dveh let, je v intervjuju za RBTH izjavil namestnik direktorja Inštituta za politične in vojaške analize Aleksander Hramčihin.

Leta 2014 so ruski vojaki ob sklicevanju na podatke preiskovalcev izjavili, da so 5 kilometrov stran od Boeinga MH17 zaznali lovsko letalo Su-25, ki ima med drugim v sestavu rakete tipa »zrak-zrak« P-60. Pozneje so domači preiskovalci sporočili, da so pridobili pričevanja ukrajinskega pilota, ki je potrdil vpletenost bojnega letala v katastrofo.

Kot je poudaril Hramčihin, vsi podatki in razlage o strmoglavljenju letala, ki so jih objavljali ruski in zahodni mediji, vzbujajo dvome strokovne javnosti. »Vsak človek, ki pozna taktično-tehnološke značilnosti Su-25 in Boeinga 777, ve, da si letali v zraku ne bi mogli priti navzkriž. Lovec se ne dvigne do višine 10000 metrov in ne leti s hitrostjo civilnega letala,« je poudaril analitik.

Po njegovih besedah veliko vprašanj odpirajo tudi novi podatki, da ruski radarji ne bi mogli zaznati rakete sistema protizračne obrambe Buk-1, če bi jo izstrelili z ukrajinske strani. »Oddaljenost kraja, od koder je bil izstreljen Buk, je okoli 30 kilometrov. Nobene razlike ni, s katere strani letala je bila izstreljena raketa – s strani milic ali oddelkov vojske Ukrajine. Razdalja je premajhna in vse je mogoče zaznati na radarjih,« je dodal strokovnjak.

Preiskovalci hkrati nimajo zapisov pogovorov dispečerjev z letališča Dnepropetrovsk, ki je bilo na zvezi z malezijskim letalom Boeing MH17, je RBTH-ju sporočil Igor Korotčenko, glavni urednik revije Nacionalna obramba (Nacionaljnaja oborona). »Te dokumente so zaplenile varnostne službe Ukrajine in niso bili predani v analizo nizozemskim preiskovalcem,« je poudaril Korotčenko.

Povezave z nizozemsko preiskavo

Jeseni bo nizozemsko tožilstvo predstavilo svoje poročilo o orožju, ki je uničilo malezijski Boeing 777. Preiskovalci so izjavili, da je preiskava v zaključni fazi.

Po mnenju Hramčihina je objava novih podatkov s strani ruskega obrambnega ministrstva povezana z omenjenim nastopom nizozemskih preiskovalcev.

Kljub temu je po besedah Igorja Korotčenka podatke Ministrstva za obrambo potrebno dodati k preiskavi o strmoglavljenju leta MH17 in bi si jih nizozemski preiskovalci pred objavo rezultatov preiskave morali ogledati.

Podatki bodo predstavljeni v obliki kazenskega postopka, ki bo predvidoma pozneje predano sodišču.

Letalo Boeing 777 družbe Malaysia Airlines, ki je letel iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bil sestreljen 17. julija 2014 na vzhodu Doneške pokrajine. Umrlo je vseh 283 potnikov in 15 člakov posadke.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.