Mineva 10 let od smrti Anne Politkovske

Na demonstracijah v središču Moskve ljudje nosijo portrete Ane Politkovske.

Na demonstracijah v središču Moskve ljudje nosijo portrete Ane Politkovske.

AP
V Moskvi se danes spominjajo umorjene novinarke Anne Politkovske, ki je postala simbol ruskega raziskovalnega novinarstva. Po mnenju oblasti je umor pojasnjen, po mnenju kolegov pa je vprašanje njenega umora še vedno odprto.

Deset let od dneva smrti novinarke Anne Politkovske (ubita je bila 7. oktobra 2006), ki je poročala za časopis Novaja gazeta, v Moskvi potekajo spominske akcije pod sloganom »Naročnika še niso našli«. Raziskovalko časopisa, ki je specializiran za samostojna raziskovanja, so ustrelili od blizu v dvigalu lastnega bloka. Njene glavne teme poročanja so bile povezane s Čečenijo, mučenjem v regiji, kršitvami človekovih pravic in zločini, za katerimi je po njenih opažanjih stalo visoko vodstvo republike.

Kolegi ubite novinarke so na svoji spletni strani objavili tako imenovani »video-protest« (v videoposnetku držijo plakate z glavnimi dejstvi, vrhunci preiskave in vprašanji za preiskovalce), na stavbi uredništva so razobešeni njeni plakati, medtem ko je namestnik glavnega urednika Sergej Sokolov na spletni strani časopisa razložil, zakaj so on in njegovi kolegi prepričani, da umor še vedno ni pojasnjen.

Čečenska ali londonska sled

»Novinarji sprašujejo: Kaj čutimo mi, sodelavci Nove gazete, na ta dan, 7. oktobra leta 2016? Deset let potem, ko je bila na pragu lastnega stanovanja od blizu ustreljena krhka, pogumna, lepa in močna ženska – Anna Politkovska? Rekel bi, da čutimo bes,« začenja svojo kolumno Sergej Sokolov, ki je v tekstu pojasnil, zakaj on in njegovi kolegi ne verjamejo izjavam Generalnega tožilsta in Preiskovalnega odbora o odkritjih preiskave.

»Ne moremo imeti političnega umora za razkritega zgolj zato, ker so obsodili tiste, ki so ga izvedli. Ne moremo, dokler ni kaznovan naročnik,« piše novinar.

Novinar spomni, da je generalni tožilec le nekaj dni po umoru že vložil obtožnico, da je umor naročil pobegli oligarh Boris Berezovski, ki je živel v Londonu. Ta je bil nekoč »krstni oče« Vladimirja Putina, nato pa je postal »sovražnik številka ena«. »Naročnik je sovražnik Rusije med oligarhi, ki se skrivajo v tujini,« so bili prepričani preiskovalci.

Ves čas po umoru se je Novaja gazeta skozi lastno raziskovanje trudila ovreči to trditev, saj je bila prepričana, da je bil umor delo čečenskih varnostnih organov.

Prvi proces proti obtožencem se je končal z oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Šele med drugim procesom (leta 2013) je sodišče uradno priznalo povezavo med aktivnimi sodelavci notranjega ministrstva in agenti FSB ter umorom novinarke. Skupaj so v zadevi obsodili šest ljudi, ki so bili obsojeni kot organizatorji in izvajalci umora.

Iskanje naročnika je sodišče prepustilo samo enemu preiskovalci, ki se je hkrati ukvarjal s preiskavo umora glavnega urednika ruske redakcije Forbes Paula Hlebnikova. Preiskovalec je nato odšel v pokoj, medtem ko so zadevo s Politkovsko razdelili ter jo znižali z generalne stopnje na majorsko. »O preiskavi ni bilo več nič slišanega. Naročnik lahko svobodno zadiha in naroči, da ugrabijo še koga, če ni tega že storil,« je zaključil Sokolov.

»Pisala je o tem, o čemer so se v Čečeniji bali razmišljati«

Nekateri so umor označili za darilo, drugi za provokacijo. Anna Politkovskaja je bila ubita dva dneva po rojstnem dnevu čečenskega predsednika Ramzana Kadirova in na rojstni dan predsednika Vladimirja Putina. Od takrat v časopisu druga ob drugi stojijo fotogalerije, posvečene ruskemu predsedniku in ubiti Politkovski. Njena smrt predstavlja enega od največjih političnih umorov v novejši zgodovini Rusije.

»Odkrito je govorila in pisala o tem, o čemer so se mnogi v republiki sploh bali razmišljati,« pogosto opisujejo delo Pulitzerjeve nagrajenke Anne Politkovske.

Ni se bala pogovorov z borci in teroristi s Kavkaza. Leta 2002 so teroristi, ki so v Moskvi zajeli gledališče na Dubravki in vzeli obiskovalce za talce, novinarko celo našteli med tistimi ljudmi, s katerimi so se bili pripravljeni pogajati. Ko so 1. septembra 2004 teroristi zasedli šolo v Beslanu, je Politkovskaja prav tako letela tja na pogajanja, vendar se je v letalu resno zastrupila, kar so kolegi novinarji ocenili za poskus umora.

Zadnja objava Politkovske v Novi gazeti se je nanašala na dejavnost čečenskih odredov, ki so se pod imenom Kazenski dogovor borili na strani ruskih federalnih sil, medtem ko bi v prihajajočem prispevku morala objaviti gradivo o mučenjih v Čečeniji in udeleženosti takratnega predsednika vlade Čečenije Ramzana Kadirova v ugrabitve ljudi.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.