Gorbačov: Svet je dosegel nevarno točko – treba je pritisniti na gumb 'stop'

Nekdanji sovetski predsednik Mihail Gorbačov.

Nekdanji sovetski predsednik Mihail Gorbačov.

Reuters
V intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti, ki ga je dal ob 30. obletnici vrha v Reykjaviku med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, je prvi in edini sovjetski predsednik Mihail Gorbačov spregovoril o pomenu srečanja, s katerim se je začel proces zmanjševanja jedrskega orožja. Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi trenutnih odnosov med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Pri RBTH smo za vas pripravili glavne poudarke tega pogovora.

Priprave na srečanje v Reykjaviku

Takrat je bil položaj zelo kompleksen, dvoumen. Na splošno bi rekel, da je bil zaskrbljujoč.  […] Splošno stanje stvari je bilo zaskrbljujoče: Ameriške ladje so se poskušale “udomačiti” v naših ozemeljskih vodah, ZDA so izvajale poskuse jedrskega orožja, izzivale so vohunske škandale in tako dalje. […] Moj namen je bil zagotoviti, da se pogajanja ne bi spremenila v dimno zaveso, za katero se ne bi dogajalo ničesar pomembnega. Poleg tega je dejstvo, da se je jedrska oboroževalna tekma nadaljevala. Da bi prekinil zastoj v pogajanjih, sem predlagal srečanje z ameriškim predsednikom. Ko smo se dogovorili za srečanje, smo začeli priprave. V Rejkjavik je bilo potrebno priti s konstruktivnimi predlogi.

Kaj je ponudila Moskva

Predlagali smo jasen in zelo preprost mehanizem za dosego dogovora: zmanjšanje vseh komponent jedrske triade za 50 odstotkov [op. ur.: jedrsko triado tradicionalno sestavljajo strateški bombniki, medkontinentalne balistične rakete (ICBMs) ter s podmornic izstreljene balistične rakete (SLBMs)].

Med drugim smo se bili pripravljeni dogovoriti tudi za 50 odstotno zmanjšanje zemeljskih težkih raket ter popolno uničenje raket srednjega in kratkega dosega. Hkrati s tem smo imeli ničelno toleranco do oboroževalne tekme v vesolju in raketne obrambe.

Ameriška reakcija in izkupiček srečanja

Predsednik [Ronald Reagan] je bil nekoliko zmeden. […] Želel je nadaljevati z SDI programom [Strateška obrambna iniciativa za nameščanje orožja v vesolju], od nas pa je želel tudi soglasje za namestitev globalne raketne obrambe. To je bilo nekaj, s čimer se nisem mogel strinjati.

[…] Kot prvo smo se dogovorili glede številnih vprašanj. Drugič, pogledali smo daleč v prihodnost, v pričakovanje sveta brez jedrskega orožja.

Všeč mi je bilo, da je med najino diskusijo predsednik Reagan – z odločnostjo in verjamem, da tudi iskrenostjo – govoril o potrebi po svetu brez orožja za množično uničenje, brez vseh vrst jedrskega orožja. In tukaj smo našli skupno točko. 

Kaj bi morali storiti zdaj

Živimo v času velikih napetosti med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Medsebojno zaupanje je na ničli. Že večkrat sem povedal svoje mnenje: potrebno je obnoviti pogajanja o popolnoma vseh vprašanjih, ne samo o regionalnih temah, zlasti pogajanja o jedrskih temah.

[…] Mislim, da je svet dosegel nevarno točko. Ne bi želel dajati kakšnih posebnih receptov in nasvetov, bi pa zelo rad poudaril: Čas je, da se pritisne na gumb 'stop'. Treba je obnoviti dialog. Prekinitev dialoga je bila največja napaka. Treba se je vrniti h glavnim prioritetam. In te so: zmanjšanje jedrskega orožja, boj proti terorizmu, prizadevanja za preprečevanje okoljevarstvenih katastrof. V primerjavi s temi izzivi postane vse ostalo nepomembno.

Svet brez jedrskega orožja ni utopija

Seveda je v trenutnih razmerah težko govoriti o svetu brez jedrskega orožja. To je treba takoj priznati. Vendar ne gre pozabiti: dokler do obstajalo jedrsko orožje, bo obstajala tudi nevarnost, da se ga uporabi – pa najsi gre za nesrečo, rezultat tehnične napake, ali pa zaradi zlobnih namer norca ali terorista. Lahko si je predstavljati posledice.

Še več, v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja med obveznosti naših držav sodi nadaljevanje pogajanj o zmanjševanju jedrskega orožja, dokler ne bo to v celoti odpravljeno. Če povem drugače, svet brez jedrskega orožja ni utopija, ampak nujna potreba. To bomo lahko dosegli samo, če bo prišlo do demilitarizacije politike, do demilitarizacije mednarodnih odnosov.

Intervju je prvotno objavila ruska tiskovna agencija RIA Novosti.

 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.