»Rusija nikoli ni bila zagovornica transnacionalnih sodišč«

Stavba Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu na Nizozemskem. Vir: AP

Stavba Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu na Nizozemskem. Vir: AP

Zločincem, ki so državljani Ruske federacije, ne bodo več mogli soditi na mednarodnem sodišču v Haagu, ker je Rusija preklicala ratifikacijo temeljnega dokumenta, kar je povezano tako z odločitvijo sodišča o Krimu kot s splošno skepso do mednarodnega pravosodja. Zakaj je do tega prišlo in kakšen je pomen tega dogodka?

Ruski predsedni Vladimir Putin je 16. novembra razglasil, da Rusija ne namerava biti podpisnica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Rusija je sicer Rimski statut podpisala že leta 2000, a ga ni ratificirala. Sodeč po izjavi Putina tega niti ne bo storila.

»Sodišče ni izpolnilo svojih pričakovanj in ni postalo zares neodvisen in avtoritativen organ mednarodnega pravosodja,« so novico komentirali na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve.

Pravni pomen

Rimski statut ICC imenujejo tudi Ustava ICC – gre za temeljni dokument, ki določa pravila kazenskega pregona in pristojnosti ICC. »Jurisdikcija sodišča je omejena na najbolj resne zločine, ki vzbujajo zaskrbljenost celotne mednarodne skupnosti,« piše v Rimskem statutu (5. člen). ICC je pristojen za genocide, zločine proti človečnosti, vojne zločine in zločine zaradi agresije.

Statut v skladu s 126. členom velja za države, ki statut podpišejo in ratificirajo. Tako državljanom držav, ki niso podpisale ali niso ratificirale Rimskega statuta, ne morejo soditi v procesih, ki jih sprožijo v Haagu. Ruska zavrnitev ratifikacije pomeni, da državljanu Rusije v primeru storjenega dejanja, ki bi ga ICC obravnaval kot zločin, ne bo mogoče soditi po ustavi in pravilih mednarodnega sodišča.

Skepsa do delovanja ICC

Politolog in glavni urednik revije Rusija v svetovni politiki Fjodor Lukjanov pravi, da Rusija ni edina, ki ima takšno stališče do Rimskega statuta ICC: »Tudi ZDA so le podpisale, ne pa tudi ratificirale Rimski statut (kot tega do danes ni storila Rusija). V bistvu ne dopuščajo možnosti, da bi njihovim državljanom sodil kdorkoli drug kot sodišča pod ameriško jurisdikcijo.« Rusija ima po mnenju Lukjanova podobno stališče.

Strokovnjak je prepričan, da je Rusija tudi prej pri delovanju ICC sodelovala zgolj formalno, zato zavrnitev ratifikacije Rimskega statuta ne bo prinesla resnih sprememb. »Rusija nikoli ni bila močna zagovornica transnacionalnih sodišč. »Nikoli ni tega počela z veliko vnemo, a je vendarle sledila trendu vzpostavljanja univerzalnega mednarodnega pravosodja, ker so prej po tej poti šli tudi vsi ostali,« je povedal Lukjanov.

Kako je to povezano s Krimom

Pred Putinovo izjavo o zavrnitvi ratifikacije Rimskega statuta je bilo objavljeno poročilo tožilke ICC, ki je priključitev Krima razglasilo za mednarodni konflikt med Rusijo in Ukrajino. Stališče ICC je, da je Rusija uporabila vojsko »za pridobitev nadzora nad deli ozemlja Ukrajine brez soglasja ukrajinske vlade«.

Fjodor Lukjanov verjame, da je izjava sodišča o Krimu dala določeno spodbudo, da Rusija formalno prekliče sodelovanje v ICC: ruske oblasti se ne strinjajo s tem, da bi dejavnost državljanov Rusije v zvezi s priključitvijo Krima lahko obravnavali v Haagu. Istočasno politolog poudarja, da je v ruski politiki skeptičen odnos do ICC že dolgo prisoten, nova izjava ruskih oblasti pa predstavlja zgolj formalno gesto.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.