Asad in zavezniki upajo, da bodo Alep osvojili do konca leta

Sirska zastava nad vzhodnim Alepom po osvojitvi četrti Al-Sahour s strani sirske vladne vojske. Vir: Reuters

Sirska zastava nad vzhodnim Alepom po osvojitvi četrti Al-Sahour s strani sirske vladne vojske. Vir: Reuters

Vladna vojska je ob podpori šiitskih milic zavzela nekaj ključnih četrti vzhodnega Alepa, ki so bile do sedaj pod nadzorom opozicije. Enote predsednika Bašarja al Asada so uspele svoje nasprotnike razdeliti na dva dela, kar bo močno otežilo njihov nadaljnji upor. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da poskušajo sirske oblasti ob podpori svojih zaveznikov (Rusija in Iran) v Alepu doseči maksimalne uspehe pred spremembo oblasti v ZDA, da bi novega predsednika Donalda Trumpa lahko postavili pred gotovo dejstvo, da je opozicija izgubila bitko za Alep.

Ofenziva vladne vojske v vzhodnem Alepu se je začela v sredini novembra, močno pa so jo okrepili v soboto. Enotam Bašarja al Asada je uspelo osvojiti ogromni četrti Masakin-Hanana in Džebel-Badra. 28. novembra je sirska vojska ob podpori šiitskih odredov iz Libije, Iraka in Irana svoje nasprotnike pregnala še iz četrti Hajdarija, Šejh-Hider in Es-Sahur. Na ta način so vladne enote ozemlje pod nadzorom nasprotnikov uspele razdeliti na južno in severno cono. Slednjo so uspeli do sredine ponedeljka “očistiti”.

“Trenutno je dosežen popoln nadzor nad 12 mestnimi četrtmi,” je 28. novembra sporočil ruski Center za pomiritev sprtih strani v Siriji. Po njihovih podatkih so vladne enote osvojile že 40 % ozemlja vzhodnega Alepa, zahodni viri pa govorijo o “več kot 30 %”. Kot poroča arabska televizijska postaja Al-Majadin, so nasprotniki Damaska utrpeli izgube in se umikajo v južne četrti mesta, več deset pa se jih je predalo.

Nadzor nad Alepom do konca 2016

Vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da lahko vladna vojska prevzame nadzor nad celotnim Alepom že do konca tega leta, če bodo ofenzivo nadaljevali s takšnim tempom. Tisti, ki so zadnja  štiri leta držali v rokah Alep, so se znašli v kotlu. Ker so izgubili nekaj ključnih mestnih četrti, bodo zelo težko organizirali novo obrambo. Poleg tega se soočajo s pomanjkanjem težkega orožja in že pripravljenih bojnih položajev, enote opozicije so izčrpane, okrepitev pa ne gre pričakovati.

Alep, ki je pred vojno veljal za gospodarsko prestolnico Sirije, ima pomemben simbolni značaj. Leta 2012 je postal prvo večje mesto, ki so ga delno osvojile enote sirske opozicije. Če bo Bašar al Asad uspešno zaključil svoj napad, bo s tem okrepil tudi položaj na pogajanjih za mirno rešitev krize, saj bo pod njegovim nadzorom pet največjih mest v državi – Damask, Alep, Homs, Hama in Latakija.

“Cilj Asada in njegovih zaveznikov – Rusije in Irana – je ta, da maksimalno izkoristitijo preostala dva meseca 'brezvladja' v ZDA, ko so predsedniške volitve že za nami, nova administracija pa še ni začela z delom,“ je povedal direktor Centra za strateške raziskave Rusija-Vzhod-Zahod Vladimir Sotnikov. Nadaljeval je, da bodo “Donalda Trumpa poskušali postaviti pred že gotovo dejstvo. Če bo do konca januarja, ko se bo vselil v Belo hišo, Alep pod popolnim nadzorom vladnih sil, potem bo Damask na pogajanjih o Siriji lahko nastopal s pozicije moči in nihče več ne bo postavljal zahteve, da mora Asad oditi.”

Turška »zelena luč«

Strokovnjaki so prepričani, da sta se ruski in turški predsednik Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan v zadnjih dveh dneh prav zato kar dvakrat pogovarjala po telefonu, obakrat pa sta se posvetila prav razmeram v Siriji. “Logično je sklepati, da je Erdoğan na teh pogovorih prižgal zeleno luč za dokončanje operacije sirskih vladnih sil v Alepu. Brez podpore Ankare bo opozicija, ki je do zadnjega dobivala podporo in orožje v Turčiji, zelo težko obdržala Alep. V zameno za zaprtje meje je morda Erdoğan zahteval proste roke glede Kurdov, kar je zanj najbolj pomembno vprašanje,” je ocenil Sotnikov.

Aktivirala se je ameriška diplomacija

Zaradi korenitega preobrata v Alepu se je aktivizirala ameriška diplomacija. Kot poroča Washington Post, je državni sekretar John Kerry “začel z divjimi prizadevanji”, da bi z Rusijo dosegel prekinitev spopadov v Alepu. Po mnenju časopisa se Kerry boji, da bo Trump po prevzetju položaja “z Moskvo sklenil drugačen dogovor” o Siriji, ki bi Washington postavil “na stran diktatorja Asada”.

Članek je bil prvotno objavljen v Kommersantu.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.