V Rusiji narašča prepad med bogatimi in revnimi

Analitiki finančnih institucij opažajo, da je narasel prepad med bogatimi in revnimi. Vir: Artjom Žitenev/RIA Novosti

Analitiki finančnih institucij opažajo, da je narasel prepad med bogatimi in revnimi. Vir: Artjom Žitenev/RIA Novosti

V času krize Rusi hitro izgubljajo svoje premoženje, medtem ko se v državi povečuje socialna razslojenost. Po uradnih napovedih se bo življenjski standard začel izboljševati šele leta 2018. Ravno takrat pa nameravajo oblasti razmišljati o povišanju davkov in upokojitvene starosti.

Od sredine leta 2015 do sredine leta 2016 je življenjski standard Rusov v samo enem letu padel za 14,4 odstotka. V 12 mesecih so se aktivi gospodinjstev zmanjšali z 12086 na 10344 dolarjev. O tem priča raziskava Global Wealth Report, ki jo je izvedla švicarska finančna korporacija Credit Suisse.

Zaradi visokih cen nafte v letih 2000-2007 je življenjski standard Rusov narasel za osemkrat. Leta 2007 se je rast upočasnila in je postala neenakomerna, nato pa se je povsem zaustavila in se obrnila navzdol.

Analitiki omenjene finančne organizacije so opazili, da naraščajo socialne razlike med premožnimi in revnimi. 89% vsega bogastva nadzira 10 odstotkov gospodinjstev. Kar se tiče tovrstne neenakosti, je Rusija v svetovnem vrhu. Za primerjavo: V ZDA 10 odstotkov gospodinjstev nadzira 78%, na Kitajskem pa 73% vsega bogastva v državi.

Pri tem je vredno omeniti, da poročilo Credit Suisse morda ne upošteva nekaterih posebnosti ruskega gospodarstva. Tuji raziskovalci niso vedno pozorni na vlogo nepremičnin v državi. Ne preveč premožni ljudje pogosto živijo v dragih stanovanjih, ki se nahajajo v prestižnih predelih velikih mest. Rusi imajo sakralen odnos do svojih kvadratnih metrov in niso pripravljeni prodati svojih stanovanj ter tako izboljšati svojega življenjskega položaja. Za te ljudi stanovanje ni potencialni kapital, ampak cilj njihovega obstoja.

»Glavno premoženje prebivalcev naše države je njihovo stanovanje. Zdaj je kriza, nepremičninski trg pa je zelo nedinamičen. Poslov je vse manj. Zato cene, ki so v statistiki, ne moremo imeti za povsem točne. Statistično neenakost povzroča ogromna razlika v cenah stanovanj med Moskvo in drugimi mesti. Ljudje, ki živijo v enosobnem stanovanju v prestolnici, so petkrat bogatejši od teh, ki imajo podobno površino v provinci,« je komentirala izkušena znanstvena sodelavka Aleksandra Burdjak z Inštituta za socialno analizo in napovedi Ruske predsedniške akademije za nacionalno ekonomijo in javno upravo.

Med razlogi za znižanje kvalitete življenja v Rusiji Credit Suisse navaja tudi devalvacijo rublja. Leta 2007 je bil ameriški dolar vreden 25 rubljev, devet let pozneje pa že 64 rubljev. »Na drastičen padec življenjskega standarda je vplivala sprememba tečaja rublja, vendar v Credit Suisse vse računajo v dolarjih. V drugih državah se tečaj ne spreminja tako hitro, kot se je spremenil tečaj rublja v zadnjih dveh letih,« nadaljuje Aleksandra Burdjak.

Sodeč po raziskavi Rusi skupaj obvladujejo bilijon dolarjev premoženja. Ni jasno, na kakšen način so bile izračunane cene stanovanjskih nepremičnin, ki so glavna lastnina večine Rusov. Izračuni po uradni statistiki nam pokažejo povsem drugo sliko. Po podatkih Ministrstva za gradbeništvo ima stanovanjski sklad države več kot 3,4 milijarde kvadratnih metrov, povprečna tržna vrednost enega metra pa je 36 tisoč rubljev. Če te številke pomnožimo in vzamemo povprečen tečaj dolarja, vrednost stanovanj v lasti Rusov znaša okoli 1,8 bilijona dolarjev. Temu dodajmo depozite v bankah (360 milijard dolarjev). Nato so tukaj še naložbe v vrednostne papirje, nepremičnine in drugo premoženje v tujini. Vse to nam da še sto milijard dolarjev. Primer: Boston Consulting Group ocenjuje obseg premoženja na 1,4 trilijona dolarjev.

Ne glede na to, kako je Credit Suisse prišel do svojih zaključkov, pa je ena stvar jasna: prebivalci izgubljajo denar, prepad med bogatimi in revnimi pa raste.

Situacija se bo še slabšala. Po napovedih Računske zbornice bo leta 2019 pod pragom revščine 20,5 milijonov prebivalcev Rusije, kar je za 1,4 milijona več kot leta 2015.

Da je devalvacija rublja eden od vzrokov za drastično poslabšanje življenjskega standarda, je 22. novembra izjavil tudi svetovalec ruskega predsednika Sergej Glazjev. »Še nikjer na svetu niso videli takšnih rekordov, da bi nacionalna valuta tako visoko nihala. Nihanje je dvakrat večje od nam bližnje Turčije. Rekorde delamo tudi pri devalvaciji, tudi med državami, ki niso izvoznice nafte,« je izjavil Glazjev.

»Jaz se povsem strinjam s podatki Credit Suisse in mislim, da ti stvari prikazujejo celo v nekoliko lepši luči. Pri nas večino ruskega gospodarstva ne obvladuje 10%, ampak 3% ljudi. Vzrok pa je gromozanska razlika v dohodkih,« je v pogovoru za Lenta.ru izrekel prvi namestnik predsednika odbora Državne dume za delo, socialno politiko in zadeve veteranov Nikolaj Kolomejcev.

Kolomejcev meni, da lahko socialno razslojevanje premagamo na več načinov. Prvič, nujno je potrebno uvesti progresivno obdavčevanje. Drugič, potrebno je ponovno uvesti državni monopol na proizvodnjo žganja.

Zgolj s prerazporejanjem sredstev v proračunu bo problem revščine in razslojenosti komajda mogoče rešiti. To bo mogoče rešiti šele s stabilno gospodarsko rastjo. Tukaj pa so dosežki vidni. Gospodarstvo se počasi otepa šokov in se prilagaja. Leta 2017 pričakujemo rast BDP-ja. Ministrstvo za delo napoveduje, da bodo dohodki Rusov do leta 2018 dosegli raven izpred krize. Po drugi strani pa bo vlada leta 2018 aktivno začela razmišljati o povečanju obdavčitve in povišanju upokojitvene starosti – ti ukrepi bi lahko izničili izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva.

»Tako v carski kot sovjetski Rusiji je obstajal monopol na proizvodnjo alkohola. To je izključevalo možnosti za zastrupitve in je prinašalo velike prihodke. Nujno je potrebno ponovno vzpostaviti državni nadzor nad proizvodnjo in prodajo žganih pijač. Če alkohol vzamemo pod nadzor države, bi ta moral prinesti dodatne 4 bilijone rubljev v proračun. Progresivna davčna lestvica pa še 5 bilijonov,« je poudaril.

Prispevek je bil prvič objavljen v ruščini na Lenta.ru.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.