Na predsedniških volitvah v Avstriji so omenjali tudi Rusijo

Rezultati predsedniških volitev v Avstriji, ki predstavlja eno od pionirk desničarskega populizma v Evropi, so nekoliko olajšali strahove evropskih liberalcev in tradicionalnih konservativcev, saj je 45-letni kandidat skrajno desne Svobodnjaške stranke Avstrije (FPÖ) Norbert Hofer izgubil proti 72-letnemu profesorju ekonomije in nekdanjemu vodji stranke Zelenih, Alexandru Van der Bellenu.

Čeprav uradnih rezultatov še ni, saj bodo glasove šteli še nekaj dni, je Hofer v nedeljo kmalu po peti popoldne že priznal poraz in čestital Van der Bellenu za zmago. Po nedeljskih projekcijah javne radiotelevizije ORF je Van der Bellen zmagal s 53,3% glasov, Hofer pa jih je zbral 46,7%. Volilna udeležba je bila 74-odstotna.

Oba kandidata želita dobre odnose z Rusijo

Tako kot drugje na Zahodu je bila Rusija vidno prisotna tudi v tej kampanji, saj sile, ki nasprotujejo establišmentu, izpostavljajo Rusijo kot tisto točko, v kateri se razlikujejo od vladajočih elit, še posebej zaradi tega, ker sankcije proti Rusiji nimajo široke ljudske podpore. Hofer je večkrat izrazil naklonjenost bodočemu priznanju statusa Krima kot dela Rusije, zahteval odpravo sankcij EU proti Rusiji in obljubil, da bo med prvimi gostovanji v tujini obiskal tudi Rusijo.

Van der Bellen, ki izhaja iz nizozemske družine, ki je bila nekoč del ruskega plemstva, se je glede Rusije od Hoferja razlikoval predvsem po tonu in podrobnostih, ne pa po vsebini. Dejal je, da bi za rešitev vprašanja Krima Moskva in Kijev morala sprejeti skupen sporazum. Medtem je izrazil mnenje, da je za Avstrijo pomembno, da ohrani enake odnose tako z Rusijo kot ZDA. Tudi sam je kritičen do sankcij proti Rusiji, a je to povedal z veliko bolj previdno izbiro besed, hkrati pa poudarjal, da je potreben napredek v reševanju krize v Ukrajini.

»Van der Bellen je oseba, ki lahko dobro razume vlogo Rusije v sodobni Evropi, zato bo tudi on poskušal razvijati dobre odnose z Rusijo,« je novinarjem v volilnem tiskovnem središču rekel Franz Fischler, nekdanji politik Avstrijske Ljudske stranke in evropski komisar, ki je danes predsednik Evropskega foruma Alpbach.

Kar se tiče mednarodnega pomena zmage Van der Bellena, Fischler tukaj vidi dva vidika. »To je jasno sporočilo, zlasti Evropi, da je tudi vpliv desničarskih strank omejen ter da ni  avtomatično nujno, da se premikamo proti takšnim razmeram v Evropi, kjer bi videli vse več in več desničarskih strank,« je dejal v intervjuju. »Drugi signal, ki je zelo pomemben, pa je ta, da marsikje po svetu Avstrijo še vedno vidijo kot državo, ki ni povsem razčistila s svojo nacistično preteklostjo. Zdaj bi rekel, da je ta rezultat dal jasen signal, da ta hipoteza ne drži,« je dodal.

Vir: DPA / Vostock-photo

Olajšanje evropskih politikov

»Za Evropo to pomeni kratek predah po Brexitu, Trumpu in Turčiji, vendar samo kratek predah,« je za Politikberater izjavil Peter Plaikner. V intervjuju je navedel celo vrsto prihajajočih volitev v Evropi, ki se jim bo očitno pridružila tudi Italija, saj je vlada Mattea Renzija včeraj izgubila na referendumu: marca bodo parlamentarne volitve na Nizozemskem, sledijo predsednike in parlamentarne volitve v Franciji, regionalne in zvezne volitve v Nemčiji, na koncu pa še volitve na Češkem. »Treba je izhajati iz predpostavke, da ni nujno, da bodo desničarski populisti na teh volitvah zmagali, bodo pa gotovo močno izboljšali svoje prejšnje rezultate,« je prepričan Plaikner.

Čeprav je zmagal Van der Bellen, ki velja za kandidata iz establišmenta, je za evropsko politiko vseeno resen dejavnik dejstvo, da je za kandidata svobodnjakov glasovala skoraj polovica Avstrijcev, menijo komentatorji. Kar se tiče samih kandidatov, sta v nedeljo zvečer oba poudarila, da se mora razdeljena avstrijska družba združiti skupaj.

»Nočem deliti države. Sedaj morava jaz in gospod Van der Bellen povedati ljudem, ki so naju podpirali, kako pomembno je, da vsi skupaj vidimo, da smo ena država, da smo vsi Avstrijci in da moramo delati skupaj,« je novinarjem povedal Hofer. Van der Bellen pa je za svoj cilj šestletnega predsednikovanja dejal, kako pomembno se mu zdi, da bo ob koncu mandata ali še prej na ulici srečeval ljudi, ki bodo rekli: »To je naš predsednik. Ne (samo) predsednik, ampak naš predsednik!«

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.