Kaj lahko leta 2017 pričakujemo od ruskega predsednika Vladimirja Putina

Kremlin.ru
Le redkokdo dvomi, da se bo ruski predsednik Vladimir Putin leta 2018 potegoval za še en predsedniški mandat. Številni strokovnjaki so prepričani, da bo to dejansko njegov zadnji, zato pričakujejo bolj previden pristop, s katerim bo tlakoval pot za politično tranzicijo.

Časi se spreminjajo: Od Vladimirja Putina v letošnjem letu pričakujejo, da se bo boril proti korupciji, povečal sredstva za zdravstvo in izobraževanje ter normaliziral odnose z Zahodom. Vir: APČasi se spreminjajo: Od Vladimirja Putina v letošnjem letu pričakujejo, da se bo boril proti korupciji, povečal sredstva za zdravstvo in izobraževanje ter normaliziral odnose z Zahodom. Vir: AP

Dokaz, da bo predsednik Vladimir Putin ubral bolj uravnotežen pristop, je bilo mogoče opaziti v njegovem letnem predsedniškem nagovoru konec lanskega leta. Čeprav je vseboval enaka sporočila v prid poslu in sociali, je bil govor precej bolj lahkoten kot prejšnja leta. Putin, ki je po konfliktu v Ukrajini postal najljubša tarča zahodnih medijev, se je vzdržal ostrih kritik Zahoda in je zatrdil, da so kljub zahodnim sankcijam ruski gospodarski problemi povsem lokalni.

Konstantin Kalačev, s Kremljem povezan politični strokovnjak, ki je Putinov nastop označil za “miren”, pričakuje, da bo ruski predsednik izvajal “uravnoteženo, centristično politiko, ki bo namenjena krepitvi gospodarske rasti”. Ker so gospodarske sankcije in nizke cene energentov vplivale na rusko gospodarstvo, mora Rusija najti nove načine za krepitev rasti.

Strokovnjaki ne dvomijo, da bo to za Putina izjemno zahtevna naloga, pa četudi ima po vsej državi še vedno visoko podporo. Rusija se utegne že kmalu soočiti z resnimi gospodarskimi težavami, saj Tatjana Golikova z Računske zbornice napoveduje, da bo že leta 2017 v državnem stabilizacijskem fondu zmanjkalo sredstev.

Sproščanje pravil za mala podjetja in gradnja novih, s strani države sponzoriranih infrastrukturnih projektov, je dobrodošlo, vendar tako zagovorniki kot kritiki pravijo, da je največji problem močno zakoreninjena korupcija.

Obstajajo pričakovanja, da se bo Putin začel bolj odločno boriti s korupcijo ter da ne bo prizanesel niti ljudem iz svojega ožjega kroga: Kremelj je že dal vedeti, da je resen, kar se tiče korupcije, ko so konec lanskega leta aretirali ministra za gospodarstvo Alekseja Uljukajeva.

Minister, ki je bil nekoč vplivna in spoštovana oseba, je bil vpleten v škandal s podkupovanjem. Obtožen je, da je od Rosnefta, največjega ruskega naftnega podjetja, prejel 2 milijona dolarjev, v zameno pa je prižgal zeleno luč za delni prevzem. Minister je doslej najvišji predstavnik oblasti, ki je bil kadarkoli aretiran v Rusiji, vendar nekateri kritiki vztrajajo, da je njegova aretacija posledica spopada med različnimi skupinami v Kremlju in da nima nič z bojem proti korupciji.

Če želi dokazati, da se motijo, bo moral Putin za zapahe poslati še več skorumpiranih birokratov, so prepričani strokovnjaki. “Boj proti korupciji bi utegnil postati bolj odkrit,“ je dejal Nikolaj Mironov, levo usmerjeni politični strokovnjak iz Centra za politične in gospodarske reforme.

Vendar Kalačev verjame, da bo boj proti korupciji potekal “brez ekstremov”, saj želijo ohraniti stabilnost. “Glavna stvar, ki jo Rusi cenijo, je stabilnost,” je poudaril.

Mironov prav tako pričakuje, da bo Putin svoja prizadevanja osredotočil na izboljšanje pešajoče socialne države ter bo povečal stroške za izobraževanje in zdravstvo: “Stvari, kot so demokracija in človekove pravice, so za večino ljudi sekundarnega pomena; socialni sektor je precej bolj pomemben,“ je dejal. Kremelj bo imel na voljo zelo malo denarja za zadovoljevanje teh potreb.

Vedno večja liberalizacija

Čeprav le redki pričakujejo, da bo zapriseženi konservativec sprejel libertarne vrednote, bi utegnil pristriči krila skrajnim nacionalistom, ki se predstavljajo kot pomočniki Kremlja. “Rad bi poudaril, da nihče drugemu nima pravice prepovedati, da govori svobodno in odkrito izraža svoje stališče,“ je Putin poudaril v svojem letnem nagovoru.

Višji uradnik Kremlja, ki je anonimno spregovoril za RBTH, je dejal, da je bilo omenjeno sporočilo namenjeno različnim javnim skupinam, ki kršijo javni red, ko napadajo muzeje in umetniške galerije: “Nihče nima pravice, da krši zakone,“ je dejal uradnik.

V skladu z omenjenim trendom je Putin celo izjavil, da je pripravljen ponovno preučiti kontroverzni zakon o nevladnih organizacijah, v skladu s katerim dobijo vsi tisti, ki se ukvarjajo s “politično aktivnostjo” in prejemajo podporo iz tujine, oznako “tuji agent”. Med nedavnim srečanjem z ruskimi predstavniki človekoljubnih organizacij se je predsednik strinjal, da je treba termin “politična aktivnosti” bolje definirati.

Oseba, ki bo odgovorna za Putinovo novo “liberalno agendo”, je njegov novi namestnik vodje njegove administracije Sergej Kirijenko, ki je na tem položaju zamenjal dolgoletnega Putinovega zaveznika Sergeja Ivanova. Kirijenko, nekdanji visoki predstavnik liberalne Zveze Desnih sil, ki je delovala v 90-ih letih prejšnjega stoletja, je kratek čas opravljal tudi funkcijo predsednika vlade. Potem je vodil Rusko jedrsko agencijo.

Prezgodaj je za napovedi, kakšne spremembe bi Putin utegnil uvesti v ruski politični sitem. Številni pričakujejo, da bo Kremelj dovolil svojemu ostremu kritiku in opozicijskemu aktivistu Alekseju Navalnemu, da bo na predsedniških volitvah leta 2018 kandidiral proti Putinu, pa četudi je rusko Vrhovno sodišče pred kratkim potrdilo njegovo obsodbo zaradi goljufije, ki jo številni vidijo kot podtaknjeno, kar je odločilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Navalni je 13. decembra 2016 že najavil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2018.

Seveda je jasno, da bo Putin premagal kateregakoli tekmeca in dobil še četrti mandat, ki bo verjetno njegov zadnji, kar pomeni, da bo mandat kritičen, saj bo moral tlakovati pot za politično tranzicijo. “Putin verjetno ne bo ostal na položaju več kot do konca četrtega mandata, saj nikoli ni bil ljubitelj gerontokracije v sovjetskem slogu,“ je pojasnil Mironov.

Prav tako Putin ni ljubitelj revolucij in je miril tiste, ki so 100. obletnico boljševistične revolucije hoteli uporabiti, da bi ponovno razdelili narod. “Nikoli ne smemo pozabiti, da smo kot narod enotni,“ je šef Kremlja poudaril v svojem nagovoru narodu.

Mir doma in v tujini

Putinova protirevolucionarna agenda in morebitni poskusi za zmanjšanje napetosti med različnimi političnimi skupinami se utegnejo povezati. “Bili so nekateri mladi moški, ki so jih oblasti zatirale, zato so postali radikalni boljševiki,“ je za RBTH dejal ugledni televizijski voditelj, ki je povezan s Kremljem.

Da bi dosegel mir doma, mora Putin zmanjšati napetosti z Zahodom, kar je postalo precej bolj realistično po zaslugi izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Simon Saradžjan, direktor projekta Rusija šteje na Harvardski šoli za vladne študije Kennedy, je dejal, “da bo normalizacija odnosov z ZDA in pomembnimi članicami EU v prihajajočem letu ena od Putinovih prioritet.”

Navedel je tudi morebitno zmago desno usmerjenega Françoisa Fillona na francoskih predsedniških volitvah ter Franka-Walterja Steinmeierja v Nemčiji. Oba sta zagovornika normalizacije odnosov z Moskvo.

Priložnost za ukinitev sankcij

Saradšjan meni, da bi lahko omenjeni zmagi Putinu zagotovili priložnost, da olajša sankcije EU proti Rusiji: "Še posebej, če bo prišlo do znatnega napredka pri izvajanju sporazuma Minsk-2 in če Asad ter njegovi zavezniki, ki uživajo rusko zračno podporo, po osvojitvi Alepa ne bodo poskušali osvojiti še več ozemlja."
Ko bo poskušal normalizirati odnose z Zahodom, se od Putina pričakuje tudi nadaljevanje prizadevanj, da niti Ukrajina niti Gruzija ne bosta"pobegnili" v Nato, je povedal Saradžjan. "To bo storil, pa četudi bo cena za to nadaljevanje nove hladne vojne z Zahodom. On meni, da je post-sovjetski prostor (z izjemo baltskih držav) območje privilegiranih interesov Rusije," je dejal Saradšjan.

"Za ohranitev vodilne vloge Rusije na tem prostoru je pripravljen tudi kaj žrtvovati, saj upa, da bo to območje vključil v gospodarsko, politično in vojaško zavezništvo, ki bo pomagalo Rusiji, da postane neodvisen, če ne celo nujno potreben akter svetovnega reda, skupaj z ZDA in Kitajsko," je dodal.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.