Poljska je že začela sprejemati vojake in tehniko ameriške tankovske brigade. Gre za okoli 3500 vojakov, 87 tankov, 18 samohodnih havbic Paladin, 144 bojnih vozil pehote Bradlev in več kot 400 vozil Humwee, prihod ameriških tankov pa je sprožil proteste v Nemčiji.
ReutersPoslanec ZL Miha Kordiš bo v začetku tedna na novinarski konferenci predstavil sklic nujne seje odbora za obrambo, na kateri bodo od vlade zahtevali, da odpove sodelovanje slovenskih vojakov v operaciji zveze Nato v Latviji. V zahtevi za sklic nujne seje, ki so jo 11. januarja poslali predsedniku Odbora za obrambo Žanu Mahniču, so poudarili, da bo načrtovana operacija Nato pakta poslabšala odnose z Rusko federacijo in ovirala vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini in Siriji. V DZ poskušajo zahtevano sejo čim bolj zamakniti.
Pri Združeni levici so se pobude lotili zelo resno, saj so jo utemeljili na kar 7 straneh. V uvodu so pojasnili, da je slovenska vlada 30. junija sprejela preliminarni sklep o sodelovanju Slovenske vojske v operaciji Nato pakta v Latviji, ki ima cilj, da “zagotavlja stabilnost” v baltskih državah, na Poljskem ter v sosednji Ukrajini. Dokončen sklep o napotitvi naj bi vlada potrjevala še ta mesec, maja pa naj bi slovenski vojaki že potovali v Latvijo. Kot je za RBTH Slovenija pojasnil Nikola Janovič Kolenc, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi, dogovarjanja z Natom potekajo že skoraj pol leta, MORS pa še zdaj ne ve, kakšno enoto in koliko vojakov bi poslali ter koliko bodo znašali stroški.
“Predlagatelji menimo, da bi načrtovana operacija pakta Nato poslabšala odnose z Rusko federacijo in ovirala vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini in Siriji. Zato smo prepričani, da SV v operaciji ne bi smela sodelovati,“ so poudarili v uvodu. Dodali so, da sta bila tako mirovni sporazum o Ukrajini kot tudi o Siriji sprejeta brez sodelovanja ZDA, kar kaže, da je treba evropsko zunanjo politiko nujno ločiti od interesov ZDA.
Čedalje bolj agresivna politika Severnoatlantskega zavezništva
V prvi točki utemeljitve so se posvetili čedalje bolj agresivni politiki Nato pakta, zlasti njegovih vodilnih članic. V ta koš pa so vrgli tudi namestitev Natovih bojnih sil na ozemlju Poljske, Litve, Latvije in Estonije. Poudarjajo, da si Nato pakt, ki je namenjen kolektivni obrambni ozemlja članic, vse pogosteje jemlje pravico do interveniranja v državah, ki niso članice pakta.
“Tovrstne intervencije, ki so bile prej rezervirane za ZDA, so izraz vedno večje podreditve zunanje in varnostne politike evropskih držav ameriškim geopolitičnim interesom,” so zapisali in pojasnili, da sta se Francija in Nemčija še leta 2003 skupaj uprli angloameriškemu napadu na Irak, že leta 2011 pa sta aktivno sodelovali v napadu na Libijo.
“Posledice Natovega »projiciranja stabilnosti« v Afganistanu, Iraku, Libiji in Siriji so kolaps državnih in javnih struktur, nepredstavljivo trpljenje prebivalstva ter največja begunska kriza po 2. svetovni vojni, ki je še bolj kot EU prizadela države v neposredni soseščini (zlasti Libanon in Turčijo),“ so zapisali in tako opozorili na posledice “projiciranja stabilnosti” na Bližnjem vzhodu, ki so jim bili že večkrat priča tudi drugje.
V tem kontekstu omenjajo rožnato revolucijo v Gruziji, napad gruzinske vojske na separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, najbolj podrobno pa se posvetijo Ukrajini. V njeno “demokratizacijo” so ZDA vložile kar 5 milijard dolarjev, kar je prostodušno priznala namestnica ameriškega zunanjega ministra Victoria Nuland.
Posledica tovrstnega vmešavanja je po mnenju ZL državljanska vojna v Donbasu, ki je terjala že 10.000 življenj, zlasti med civilisti, za neuresničevanje mirovnih dogovorov iz Minska pa krivdo pripišejo ukrajinskim oblastem. V tem kontekstu za nelogično označijo politiko EU, ki odpravo sankcij proti Rusiji pogojuje z rusko izpolnitvijo sporazuma iz Minska, česar uradna Moskva ne more storiti.
Slab vpliv na bilateralne odnose z Rusko federacijo
Sodelovanju slovenskih vojakov v operaciji Nata nasprotujejo tudi zaradi morebitnega negativnega vpliva na bilateralne odnose med Slovenijo in Rusijo.
Po zadnjih podatkih kar 12 od 28 članic ne bo prispevalo svojih enot za operacijo. Kot je povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, bodo Albanija, Italija, Poljska in Slovenija prispevale sile za bataljon pod poveljstvom Kanade. Belgija, Francija, Luksemburg in Nizozemska bodo prispevale sile za bataljon pod nemškim poveljstvom v Litvi. Danska in Francija bosta prispevali vojake za bataljon pod poveljstvom VB v Estoniji, Romunija in VB pa bosta prispevali sile za ameriški bataljon na Poljskem.
“Že bežen pogled na seznam kaže, da v operaciji svoj interes vidijo zlasti ZDA, VB in Kanada. Države, kot so Češka, Slovaška, Madžarska, Portugalska, Grčija in Španija so se odločile, da ne bodo prispevale svojih sil. To postavlja na laž argument našega političnega razreda, da je Slovenija z vstopom v Nato prevzela določene mednarodne obveznosti, kar naj bi pomenilo, da mora brezpogojno sodelovati v vseh Natovih operacijah,“ so zavrnili argumentacijo slovenske politične elite.
Nadaljujejo, da je Ruska federacija ena redkih držav, s katerimi ima Slovenija (za zdaj) pristne partnerske odnose, ki pa bodo zaradi te poteze ogroženi. Še več, predlagatelji so prepričani, da bodo imele države, kot sta Češka ali Slovaška, ki so zavrnile sodelovanje v Natovi protiruski operaciji (da nevtralne Avstrije sploh ne omenjamo!), pri razvijanju vzajemno koristnih odnosov z Rusko federacijo veliko prednost.
Ne pozabijo omeniti niti škodljivega ravnanja slovenskega predsednika Boruta Pahorja, ki se je ob obletnici postavitve ruske kapelice pod Vršiče zelo trudil, da bi poudaril neformalno naravo obiska.
Visoki stroški sodelovanja
Sodelovanje slovenskih vojakov je po mnenju ZL nesprejemljivo tudi zaradi visokih proračunskih stroškov.
Načelnik generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman je na vprašanje poslanca Mihe Kordiša o številu vojakov in stroških na lanski seji odbora za obrambo odgovoril, da naj bi okvirni stroški letos znašali 2,8 milijona evrov, 2018 pa že 4,6 milijone evrov.
Do leta 2019 naj bi stroški znašali 12 mio evrov, lahko pa tudi več, odvisno od tipa enote, ki bo poslana v Latvijo, in od stroškov logistične podpore. Izdatke bo seveda krila Republika Slovenija.
Poudarjajo, da bi bilo že v okviru ministrstva za obrambo bolj smiselno ta sredstva nameniti Upravi za zaščito in reševanje, ki bo imela leta 2017 na razpolago le 32,2 mio EUR, medtem ko je leta 2015 realizirala 37 mio EUR.
“Gledano širše je nesprejemljivo, da bodo naši državljani za »okrepljeno prednjo prisotnost« Nata v dveh letih in pol plačali 12 mio EUR na 140 mio EUR »podlage« drugih izdatkov v okviru Nata, hkrati pa bodo še dve leti zamrznjeni socialni prejemki (npr. invalidski, starševski in otroški dodatek),“ so sklenili tretji argument.
Odločitev brez razprave
Predlagatelji zaključujejo, da je bila preliminarna odločitev o napotitvi SV na sporno in drago operacijo sprejeta mimo slovenske javnosti.
Z namero o sodelovanju je premier Miro Cerar julija lani javnost seznanil zgolj s kratko izjavo, ki jo je dal kar na zasedanju Nato pakta v Varšavi. Podpredsednik vlade Dejan Židan je že po tem, ko je Vlada RS potrdila namero o udeležbi, v intervjuju za prilogo Večera celo izjavil: »Resne razprave o napotitvi ni bilo ne v Evropi ne v Sloveniji.«
Ministrica Andreja Katič je pozneje z namero sicer seznanila odbor, vendar je bila seja odbora zaprta za javnost, nekdanji minister za obrambo Janko Veber pa je novembra lani na eni od sej izjavil, da v primeru, da bo ostal minister, slovenskih vojakov ne bo v Latvijo.
“Odločanje o napotitvi SV na Natovo operacijo poteka izrazito nepregledno in brez kakšne koli demokratične razprave,“ so sklenili svojo utemeljitev.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
