»Slovenci in Slovenke vedo, da je Rusija prijateljska država«

Simbol zveze NATO. Vir: EPA / Vostock-photo

Simbol zveze NATO. Vir: EPA / Vostock-photo

V Nemčiji protesti proti krepitvi Nata v vzhodni Evropi, v Sloveniji poslanska pobuda za preklic napotitve slovenskih vojakov v Latvijo.

»Ne, namestitvi Nata!«, »Končajte vojaški marš proti Rusiji!«, »Ven iz Nata!«. S takšnimi transparenti so nasprotniki krepitve Nata v vzhodni Evropi nastopili v pristaniškem mestu Bremenhaven na severu Nemčije, kamor je dan prej prispela vojaška oprema ameriške vojske, med drugim 87 tankov in 144 bojnih vozil Bradley. Končna destinacija ameriške opreme in vojakov je Poljska oziroma t. i. »Operacija atlantska odločnost« (Operation Atlantic Resolve), katere glavni cilj je »zadrževanje morebitne ruske agresije«.

»Bojim se novih vojn ... in iskreno rečeno me ta manever precej plaši, zato mu nasprotujem,« je povedal protestnik med pohodom po sicer zaspanem nemškem pristaniškem mestu. V omenjeni operaciji namerava sodelovati tudi Slovenija, ki bo svoje vojake napotila v Latvijo, o čemer je vlada že sprejela celo predhodni sklep.

Protesti in uspeh pobude ZL malo verjetni

V Sloveniji se je sicer že davno pojavila peticija proti napotitvi slovenskih vojakov na vojaške misije v tujino, ki pa jo je do danes podpisalo1461 ljudi. Protesti, kakršnim smo bili priča v Nemčiji, so v Sloveniji malo verjetni. »Nisem še slišal, da bi se pripravljal kakšen protest, ne bi pa bilo niti približno slabo, če bi se,« je na vprašanje RBTH Slovenija o morebitnih protestih odgovoril poslanec IDS/ZL Miha Kordiš. Na današnji novinarski konferenci je predstavil sklic nujne seje odbora za obrambo, na kateri bodo od vlade zahtevali, da odpove sodelovanje slovenskih vojakov v operaciji zveze Nato v Latviji.

Seja bo potekala naslednji teden, v sredo po 8. uri zjutraj. »Posumil sem, da hoče oblast domet te seje in njen učinek čim bolj zmanjšati,« pojasnjuje poslanec, ki pravi, da je »žal naša oblast spet bolj 'papeška od papeža' in se slini za interese velikih sil, konkretno za interese Združenih držav, to pa počne na naše stroške«. »40 milijonom evrov, ki jih že tako namenjamo stalnim dejavnostim Nata, tu lahko dodamo še 12 milijonov evrov za latvijsko avanturo. Vse to pa poteka v času, ko vlada zamrzuje socialne prejemke, denimo invalidski dodatek, ko ne najde denarja za drugi tir, ko ne najde denarja za normalno usposabljanje pilotov helikopterjev, ki vsakodnevno rešujejo življenja in tako naprej. Najde pa seveda denar za interese nekoga drugega, ki naj bi jih branil celo nekaj tisoč kilometrov stran,« je kritičen Kordiš.

Odločitve za zaprtimi vrati

Kordiš v svoji izjavi za RBTH iskreno priznava, da so možnosti za uspeh pobude po njegovem mnenju zelo slabe. »Tukaj je jasno, da se oblast igra za zaprtimi vrati, na naše stroške se gre rožljanje z orožjem in propagando proti Rusiji. Ni jim v interesu, da državljani to ustavijo, ker vemo, da ima vlada tukaj zelo drugačno stališče od večine naših ljudi. Slovenci in Slovenke vedo, da je Rusija prijateljska država in se z Rusijo da delati, vendar tukaj raje posluša interese Združenih držav, za katere namenja 12 milijonov evrov iz našega proračuna za tole vojaško avanturo v Pribaltiku,« je opozoril Kordiš.

Naj k temu dodamo, da je zakulisno sprejemanje najbolj kontroverznih odločitev pravzaprav postalo že modus operandi naše vlade. Podobno »tajno« je potekal postopek ratifikacije sporazuma med EU in Ukrajino, ki je potekal v paketu z Moldavijo in Gruzijo. Trinajstega maja 2015 so ga v DZ izvedli po hitrem postopku (s 68 glasovi za in tremi proti), v ta namen pa so sprejeli celo zakon o spremembah zakona o zunanjih zadevah, kar je vlada utemeljevala z varčevanjem in interesi države: »Interes Republike Slovenije kot članice mednarodne skupnosti, ki podpira prizadevanje držav pri vključevanju v evropske integracije, je, da je ratifikacijski postopek končan pred zasedanjem vzhodnega partnerstva,« ki je potekal dober teden kasneje v Rigi.

Ratificiranega sporazuma zaradi spremembe zakona o zunanjih zadevah sploh niso objavili v Uradnem listu, s čimer naj bi privarčevali na stroških. »Hvala, Slovenija,« so se zahvalili na spletni strani veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji, ki je dogovor ratificirala kot 15. od skupno 28 članic Evropske unije. V Sloveniji ratifikacija ni dvignila nobenega prahu, saj je potekala tako rekoč tajno, povsem druga zgodba pa se je odvila na Nizozemskem, kjer so o zadevi pripravili referendum, na katerem so državljani ratifikacijo sporazuma med EU in Ukrajino zavrnili. 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.