Rusija spodbuja tradicionalni islam in se tako bori proti ekstremizmu

Ob vsej raznolikosti ruskega islama je država naklonjena tistim njegovim manifestacijam, ki delujejo izključno v kulturnih in družbenih arenah, ne da bi posegale v politiko. Fotografija: Denis Tarasov/Global Look Press
Uradno stališče Rusije je, da je islam, skupaj z drugimi veroizpovedmi, sestavni del njihove kulture. Kljub vsemu oblast pozorno skrbi, da ruski muslimani ostajajo zvesti ruski vladi. Organizacije, ki zavzamejo nasprotno stališče – najsi bo to politično ali z neposredno agresijo – postanejo prepovedane.

“Tradicionalni islam je neodtujljiv del duhovnega življenja naše države,“ je septembra 2015 poudaril ruski predsednik Vladimir Putin ob odprtju Moskovske katedralne mošeje, ki sodi med največje mošeje v Evropi. Putin je poudaril, da bodo “tradicije razsvetljenega islama“, ki so se v Rusiji razvile tekom več stoletij, ter država še naprej podpirali razvoj islamske teologije.

Putinova izjava odraža uradno stališče ruskih oblasti: Islam je mirna in prijateljska veroizpoved, ki nima nič skupnega s sprevrženimi interpretacijami, ki jih navajajo ekstremisti in teroristi. Na tiskovni konferenci 23. decembra 2016 je Putin izrecno poudaril, da ostro nasprotuje povezovanju besed “islam” in “terorizem”.

Tako sekularna oblast kot ruski muslimanski kleriki razlikujejo med “radikalnim islamom” z nevarno tendenco po spodbujanju terorizma in “tradicionalnim islamom”, ki je strpen in ne temelji samo na Koranu, pač pa tudi na navadah muslimanov, ter podpira mirno sožitje med različnimi veroizpovedmi.

“V vsaki ruski regiji tradicionalni islam razumejo drugače,” poudarja Igor Zagarin, strokovnjak za religijo in izredni profesor Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo [RANKhiGS]. Različne “avtohtone lokalne tradicije so se razvile v Tatarstanu, Baškiriji, na Kavkazu in tako dalje.” Še več, muslimanska kultura v Rusiji nima enega samega duhovnega centra, ki bi zagotavljal enotnost, kot je to v primeru Ruske pravoslavne cerkve, ki skrbi za enotnost kristjanov. Namesto tega imajo različne regije lastne muslimanske voditelje in administracije klerikov, ki izven določene republike in regije sploh niso priznani. “Rusija ima več ducatov duhovnih centrov in organizacij, ki tekmujejo druga z drugo,“ je Zagarin povedal za RBTH.

Po drugi strani po mnenju Zagarina obstaja nekaj skupnih značilnosti ruskega modela tradicionalnega islama. Večina ruskih muslimanov pripada sunitski veji islama in šoli islamske misli, ki črpa navdih tako iz Korana kot iz zgodovinsko ustaljenih običajev. Gre za bolj zmerno razlago islama v primerjavi s konzervativnimi načeli, ki prevladujejo v državah, kot je Savdska Arabija.

“Tradicionalni” proti “čistemu” islamu

Glavni izziv za “tradicionalni islam” predstavljajo salafisti: islamisti, ki pozivajo k “očiščenju” islama in vrnitvi k pravilom iz obdobja preroka Mohameda (7. stoletje p. n. š.) ter strogi podreditvi vsakdanjega življenja šeriatskemu pravu, je prepričan Zagarin.

Po njegovem mnenju salafistično vejo islama v Rusiji smatrajo za »ne povsem sprejemljivo«. Kot primer je navedel Islamsko konferenco v Groznem avgusta 2016, na kateri so razglasili fatvo (versko razsodbo), v kateri so salafiste, vahabite in druge skrajneže označili za “sekto” ter “nezaželene elemente na ozemlju Rusije”.

Istočasno skupnost salafistov ni uradno prepovedana in še naprej obstaja na Severnem Kavkazu. Gre za zmerno vejo salafizma, ki ostaja zvesta državi in nasprotuje nasilju, so ugotovili v poročilu človekoljubne organizacije Memorial o razmerah na Severnem Kavkazu v letih 2015-2016. Po drugi strani v poročilu zapišejo, da oblasti pritiskajo na salafiste, jih budno spremljajo in pogostokrat poskušajo celo zapreti njihove mošeje. “Oblasti salafiste apriori smatrajo za nelojalne osebe ali za nekoga, ki jim lahko v določenem trenutku obrne hrbet,” je za RBTH komentiral Ilšat Sajetov, akademski nadzornik v Centru za islamske študije pri Ustanovi Mardjani.

Za razliko od salafistov so nekatere druge organizacije, ki so uvrščene na seznamu terorističnih in ekstremističnih organizacij, v Rusiji prepovedane. Poleg razvpitih terorističnih organizacij, kot sta Islamska država in Al Kajda, so na tem seznamu tudi gibanja, ki proti Rusiji sami še niso bila agresivna. Med njimi sta Hizb ut-Tahrir in Muslimanska bratovščina (obe sta od leta 2003 na listi terorističnih organizacij).

Vzrok za prepoved teh organizacij v Rusiji je po mnenju Sajetova negativen pogled ruskih oblasti na verska gibanja, ki posegajo na polje političnega (v Rusiji je prepovedano ustanavljanje političnih strank na verski osnovi). Sajetov pojasnjuje, da ideologija organizacije Hizb ut-Tahrir nagovarja k ustanovitvi kalifata, Muslimanska bratovščina pa si prizadeva za sintezo med demokracijo in šeriatskim pravom. Zaradi tega država ti dve organizaciji smatra za sovražni.

“Poskus, da se zaseje dvom v legitimnost države z versko fundamentalističnega stališča, ki je utemeljeno na šeriatskem pravu, ne pa na ustavi, bi v katerikoli državi vzbudil nenaklonjenost,“ je prepričan Sajetov. Sajetov zaključuje, da je ob vsej raznolikosti ruskega islama država naklonjena tistim njegovim manifestacijam, ki delujejo izključno v kulturnih in družbenih arenah, ne da bi posegale v politiko.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.