Kje bi lahko Putin in Trump našla skupne točke in izboljšala odnose med državama

RBTH je izbral pet tem v mednarodni politiki, pri katerih bi lahko ZDA in Rusija dosegli dogovor. Strokovnjaki poudarjajo, da v večini primerov ne bo šlo tako lahko.

1. Boj proti radikalnim islamistom in razmere na Bližnjem vzhodu

Rusija in Trumpova administracija se zavedata skupne nevarnosti v obliki radikalnega islamizma na Bližnjem vzhodu, zlasti ekstremistov Islamske države, ter nujne potrebe po skupnemu boju proti tej nevarnosti. Strokovnjaki pričakujejo, da bo to razumevanje kmalu obrodilo sadove v obliki aktivnega skupnega nastopa Moskve in Washingtona proti radikalcem v Siriji. Še več, po besedah direktorja Sklada za preučevanje ZDA pri Moskovski državni univerzi Jurija Roguljova za to že obstajajo temelji. V Siriji delujejo skupine ruskih in ameriških strokovnjakov za pomiritev sprtih strani, vzpostavljene so komunikacijske linije, vojaki so si začeli izmenjevati podatke.

Na sodelovanje med Moskvo in Washingtonom na tem področju bi lahko blagodejno vplival nov pristop Donalda Trumpa do krize v Siriji, je za RBTH izjavil Dmitrij Suslov, politolog z Visoke šole za ekonomijo. Trumpov predhodnik, predsednik Barack Obama, je glavni problem videl v sirskem  voditelju Bašarju al Asadu, medtem ko je Moskva vedno nastopala proti odhodu predsednika Sirije. Zaradi teh nesoglasij državi nista mogli izvajati skupnega boja proti islamistom. Sedaj administracija Trumpa najbrž ne bo vztrajala pri odhodu Asada kot predpogoju za politično reševanje krize v Siriji, je prepričan analitik. Zaradi tega »bosta Rusija in ZDA razvili praktično vojaško sodelovanje in bosta bolj tesno nastopili pri političnem reševanju krize v Siriji.«

Aleksej Fenenko z Inštituta za svetovno varnost Ruske akademije znanosti je prepričan, da bo Trump glede sirske krize zares deloval drugače kot Obama, vendar pa bo med pogovori »poskušal vsiliti Rusiji vlado brez Asada«. Za Moskvo pa je to nesprejemljivo, saj bi to »razvrednotilo celotno operacijo« Ruske federacije v Siriji.

2. Zmanjševanje napetosti ob Baltskem in Črnem morju

Trumpova administracija bo zamrznila proces širjenja infrastrukture ZDA in zveze NATO v vzhodni Evropi, tudi na Poljskem in v Pribaltiku, saj bo poskušala »iz principa preprečiti izbruh konflikta« z Rusijo, je prepričan Suslov. Politolog ne izključuje možnosti, da se bo moral Washington zaradi tega odpovedati svojim vzhodnoevropskim zaveznikom v času njihovega provokativnega obnašanja do Moskve.

Rusija se bo s svoje strani v bodoče izogibala kršenju zračnega prostora držav članic Nata in se bo odpovedala poletom brez vključenih transponderjev, lahko pa bi sprejela tudi druge ukrepe. »Situacija na področju evropske varnosti ne bo rešena, se bo pa zmanjšala napetost, kar bo Trump lahko predstavljal kot svojo zunanjepolitično zmago,« je prepričan strokovnjak.

3. Kriza v Ukrajini

Pod Trumpom bi lahko ZDA in Rusija našli rešitev za ukrajinsko vprašanje. Trump ima Ukrajino za problem in ne nosi politične odgovornosti za dogodke leta 2014, zaradi katerih je prišlo do zamenjave oblasti v Kijevu, razlaga Suslov. »Administracija Trumpa daje jasno vedeti, da ima politično voljo za pritisk na Kijev, naj začne izvajati svoje zaveze iz mirovnih sporazumov iz Minska,« pojasnjuje strokovnjak. To bo ustrezalo Moskvi: Kot je znano, Kremelj redno obtožuje Kijev, da ni pripravljen izpolnjevati Minskih sporazumov, saj ukrajinski parlament še danes ni odobril političnega dela sporazumov.

Vendar pa se rešitev krize v Ukrajini ne bo pojavila tako kmalu. Po besedah direktorja Centra za politično konjunkturo Alekseja Česnakova v ZDA šele sestavljajo zunanjepolitično ekipo nove administracije. Ta bo potrebovala čas, da postane zares na tekočem z zadevami. Trumpova administracija trenutno še nima zunanjepolitične doktrine.

Za reševanje ukrajinske krize bo prav tako ključno, da Moskva in Washington najdeta skupno vizijo bodoče ureditve v Ukrajini, je prepričan politolog. Rusija podpira idejo federalizacije Ukrajine, vidi jo kot državo, v kateri bi natančno določili in dobro zaščitili pravice regij. ZDA podpirajo sedanje oblasti v Kijevu, ki govorijo o nujno potrebni decentralizaciji države, vendar dejansko izvajajo princip unitarnosti državne ureditve Ukrajine.

4. Nadzor nad jedrskim oboroževanjem

ZDA in Rusija bi lahko začeli s poskusi iskanja dogovora o nadzoru nad jedrskim oboroževanjem, menijo strokovnjaki. Fenenko pravi, da je to eno od najbolj pomembnih vprašanj v dvostranskih odnosih med državama.

Vendar pa Vasilij Kašin iz Centra za kompleksne evropske in mednarodne raziskave Visoke šole za ekonomijo pravi, da je to za ZDA veliko bolj pomemben problem kot za Rusijo. Washington ima nalogo, da izvede obsežno posodobitev celotne jedrske triade, ki je niso obnavljali praktično od konca hladne vojne. Vrednost tega dragega projekta ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Zaradi naraščajoče vojaške moči Kitajske bi ZDA želele okrepiti tudi vojaško prisotnost v Tihem oceanu, kar pa je zelo potratno.

Po besedah Kašina bi moral Trump za uresničitev obeh projektov krčiti vojaška oporišča ZDA v drugih delih sveta in iskati dogovor z Moskvo o zmanjševanju jedrske oborožitve. To bi pocenilo modernizacijo ameriškega jedrskega arzenala. Istočasno Moskvi zmanjševanje arzenala trenutno ne ustreza, saj Rusija že nekaj let aktivno izvaja program za posodobitev jedrskega orožja. »Seveda tega dogovora o nadzoru nad oboroževanjem v Rusiji ne potrebujemo, ga pa zelo potrebujejo oni. To pomeni, da nam morajo oni […] za to dati zelo, zelo veliko,« zatrjuje sogovornik.

5. Sankcije proti Rusiji

Trump je nedavno v zameno za zmanjševanje ruskega jedrskega arzenala ponudil zgolj umikanje gospodarskih sankcij, ki so jih proti Moskvi uvedli zaradi ukrajinske krize. Po mnenju ruskih strokovnjakov gre za zelo nesorazmeren predlog.

Kot pravi Roguljov, bo Trump zato sicer izražal »splošno naklonjenost« za izboljšanje gospodarskih odnosov z Rusijo in odpovedovanje sankcijam, vendar ne smemo pričakovati, da jih bodo kmalu ukinili. Trump bo temo še naprej izkoriščal na pogajanjih z Rusijo in z njo poskusil nekaj iztržiti od Moskve.

Obstaja mnenje, da Washington načelno ni pripravljen na ukinjanje sankcij. »Ukinitev sankcij za ZDA pomeni priznati poraz. To bi bilo videti kot odkrito ameriško popuščanje,« je za RBTH izjavil Fenenko. 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.