Šaltaj-Boltaj: Zgodba o najbolj vplivni hekerski skupini v Rusiji

Drugo ime skupine Šaltaj-Boltaj se nanaša na lik Jajca-moža, ki ga med drugim srečamo pri Alici izza ogledala Lewisa Carolla. Vir: Getty Images

Drugo ime skupine Šaltaj-Boltaj se nanaša na lik Jajca-moža, ki ga med drugim srečamo pri Alici izza ogledala Lewisa Carolla. Vir: Getty Images

Getty Images
Nedavno je v javnost prišla informacija o aretaciji vodje hekerske Anonimne internacionale oziroma skupine Šaltaj-Boltaj in več drugih članov, ki so imeli vplivne funkcije v varnostnih organih. Šaltaj-Boltaj je več let zastraševal državne uradnike, poslovneže in medijske osebnosti, vdiral v njihovo pošto, telefone in javno razkrival njihove podatke, pri tem pa člani skupine niso pozabili na lasten zaslužek.

»Cena našega dela se začne pri nekaj deset tisoč dolarjih, o najvišji meji pa ne bom govoril,« je januarja 2015 v anonimnem intervjuju za spletni portal Meduza skromno pripovedoval človek, ki se je poimenoval Lewis. Lewis je bil vodja Anonimne internacionale, hekerske skupine, specializirane za vdore v račune uradnikov in poslovnežev, ki je znana tudi pod imenom Šaltaj-Boltaj (v prevodu Humpty Dupmty oziroma »Jajce-mož«, op. prev.).

Nekaj let so Lewis in njegovi kolegi doživljali razcvet, ko so od žrtev zahtevali, da odkupijo obsežne informacije o sebi za resne zneske. Če tega niso storile, so njihovo dopisovanje posredovali tretjim osebam ali pa so ga javno razkrivali v odprtem dostopu. Na koncu so Lewisa dobile ruske tajne službe: novembra 2016 so ga aretirali in sedaj ga čaka sodišče. Lewisu je v resnici ime Vladimir Anikejev.

Oče Anonimne internacionale

»Lasten uspeh je nekaj dobrega, neuspeh nekoga drugega pa tudi ni nič slabega,« se je glasil status na profilu Vladimirja Anikejeva na družbenem omrežju Vkontakte. Rosbalt ob sklicevanju na vire informacij piše, da je v 90. letih bodoči Lewis delal kot novinar v Sankt Peterburgu. Specializiral se je za zbiranje informacij, tudi po sumljivih metodah. »Za dosego svojih ciljev je lahko s kom pil, imel zveze s tajnicami, nakupoval,« je razložil vir Rosbalta.

Isti vir pripoveduje, da se je Anikejev po letu prekvalificiral in se začel ukvarjati s »kompromatom« (obremenilnimi informacijami o neki osebi). Preko svojih zvez je našel osebne poštne naslove uradnikov in podjetnikov, vanje vdiral s pomočjo hekerjev iz Peterburga, nato pa izsiljeval svoje »predmete« vdorov. Da njihove osebne informacije ne bi prišle na splet, so morali plačati.

Vladimir Anikejev. Vir: anikeevv/vk.com Vladimir Anikejev. Vir: anikeevv/vk.com

Visoke tehnologije

Po pisanju Rosbalta je Anikejev čez nekaj časa, ko se je posel razširil na celotno federacijo, začel uporabljati novo tehniko. Ta je izgledala takole: Anikejev je prišel v restavracijo ali kavarno, kamor so radi zahajali uradniki, in s profesionalno opremo ustvaril lažne Wi-Fi povezave in lažna mobilna omrežja. Nič hudega sluteči uradniki so se preko hekerjevih kanalov priključili na omrežje in tako delili svoje informacije z naprav.

Anikejev se je s krajo informacij najprej ukvarjal sam, pozneje pa je ustvaril svojo »mrežo agentov«. Posel je hitro rasel: Anikejev je kmalu posedoval ogromne količine informacij, ki jih je bilo potrebno razvrstiti in izluščiti tisto, kar je prišlo prav za izsiljevanje. Po pisanju Rosbalta je na koncu nastal projekt Anonimne internacionale – udobno orodje za razkrivanje pridobljenih informacij.

Posel in ideali

Drugo ime – Šaltaj-Boltaj (»Jajce-mož«) – se nanaša na dela Lewisa Carolla. Po mnenju članov je brezumni svet z obrnjeno logiko, s katerim se je srečala Alica izza ogledala, najbolj primerna metafora za politično življenje v Rusiji. Poleg »Lewisa« Anikejeva je imela ekipa še nekaj članov: Šaltaj, Boltaj (dvojica je izpolnjevala funkcijo predstavnikov za stike z javnostjo, zato so mediji pomotoma začeli celoten projekt označevati s tema imenoma), Alica in še nekatere druge. Med njimi so bili t. i. »tehniki«, strokovnjaki za vdore.

Spletno stran Anonimne internacionale so zagnali leta 2013, na njen pa se je hitro začela pojavljati vsebina, ukradena s telefonov in pošte ruskih politikov. Portal Life piše, da so objavljali dopisovanja zgolj tistih predstavnikov države in poslovnežev, ki niso želeli plačati. Sami člani Šaltaja-Boltaja so sebe označevali za aktivne državljane.

»Lahko nam pravite borci. Želimo spremeniti svet. Na bolje,« je povedal Šaltaj za Apparat. Člani skupine so v intervjujih večkrat izražali obtožbe proti ruski oblasti glede omejevanja svobode na internetu, agresivne zunanje politike in administrativnih ovir pri sodelovanju na volitvah.

Hekerski »podvigi«

Izrazito politično naravo, brez pridobivanja denarja, je imela najbolj odmevna akcija Šaltaja-Boltaja: vdor v Twitter račun ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva. 14. avgusta 2014 so se na njegovem računu začela pojavljati sporočila, da Medvedjev odstopa, ker ga je sram za dejanja vlade. »Premier« je utegnil celo napisati, da se Putin moti, da ima vlada probleme z zdravim smislom in da oblast pelje državo v preteklost.

Isti dan je Anonimna internacionala naložila del ukradenega arhiva predsednika vlade, pri čemer je med drugim priznala, da »tam ni nič posebno zanimivega«. »Naloženo gradivo je bilo dostavljeno znanim visokim reptiloidom,« so se pošalili hekerji.

Medvedjev še zdaleč ni edina žrtev Šaltaja-Boltaja. Hekerji so objavili dopisovanje med uradniki iz predsednikove administracije, poslovneža Jevgenija Prigožina, ki je blizu Putinu, šefa prokremeljskega holdinga News Media Adama Gabreljanova in enega od voditeljev vstaje v vzhodni Ukrajini Igorja Strelkova. Voditelj »Internacionale« Lewis je med drugim poudaril, da so javno objavili samo tisto, kar niso uspeli prodati.

Povezave s tajnimi službami

Lewisa oziroma Anikejeva so pridržali novembra 2016, že naslednji mesec pa so aretirali vplivnega človeka v varnostnih organih, načelnika 2. uprave Centra za informacijsko varnost pri Zvezni varnostni službi FSB Sergeja Mihajlova. Po mnenju virov časopisa Kommersant je bil Mihajlov zelo velik akter v tajnih službah in »je v bistvu bdel nad celotnim spletnim poslovanjem v državi«.

Poleg Mihajlova so aretirali tudi njegovega pomočnika Dmitrija Dokučajeva, majorja FSB-ja in nekdanjega hekerja, znanega pod vzdevkom Forb. Prav tako je bil aretiran Ruslan Stojanov, vodja oddelka za preiskovanje računalniških zločinov iz Laboratorija Kasperski, ki je tesno sodeloval s tajnimi službami. Viri Rosbalta trdijo, da je o oficirjih FSB-ja in računalniškem strokovnjaku iz Kasperskega pričal Anikejev in da so vsi tesno sodelovali s Šaltajem-Boltajem.

Po razlagi vira Rosbalta se je Mihajlov na začetku leta 2016 uspel pridružiti Anonimni internacionali in se je odločil prevzeti nadzor nad organizacijo, hkrati pa služiti denar z izsiljevanjem. Life navaja še eno razlago, po kateri je Mihajlov najprej »bdel« nad delovanjem Šaltaja-Boltaja.

So Šaltaj razbili?

V vsakem primeru sta Mihajlov in pomočnik Dokučajev obtožena državne izdaje. »Lewisu« Anikejevu in Ruslanu Stojanovu iz Laboratorija Kasperskega bodo sodili po drugem členu o »nezakonitem dostopu do računalniških informacij«. Po pisanju Rosbalta so obtožbe o državni izdaji proti Mihajlovu in Dokučajevu povezane s tem, da so Anonimno internacionalo zalotili pri pošiljanju sporočil predsednikovega pomočnika Vladislava Suslova v Ukrajino (morda v preurejeni obliki).

Spletna stran Šaltaja-Boltaja se ne posodablja od 26. novembra, Twitter račun pa od 12. decembra. Preostali člani skupine, ki so ostali na svobodi (živijo v tujini, denimo na Tajskem in v baltskih državah), so v preiskavi FSB-ja. Ljudje iz Šaltaja so predvidevali možnost takšnega razvoja dogodkov. »Kaj nas čaka, če nas razkrinkajo? Verjetno kazenski postopek in zaporna kazen. Vsak v ekipi si je na jasnem, da tvega,« so hladnokrvno govorili v intervjuju za Apparat leta 2015.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.