Vitalij Čurkin je zastopal Rusijo v varnostnem svetu OZN. Zanj je bil včeraj usoden srčni napad. Vir: Getty Images
Dolgoletni predstavnik Rusije v Organizaciji združenih narodov Vitalij Čurkin je včeraj, 20. februarja, v New Yorku umrl zaradi srčnega napada. Poklonili se mu niso samo v Rusiji, kjer je družini sožalje izrekel tudi predsednik, uradna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa ga je označila za »velikega diplomata in rojaka«. Sožalje izrekajo tudi kolegi diplomati z vsega sveta.
Celo nekdanja veleposlanika ZDA v OZN Samantha Power je o Čurkinu zapisala naslednje: »Diplomatski mojster in zelo skrben mož, ki je za premagovanje razlik med ZDA in Rusijo storil vse, kar je bilo v njegovi moči«. Ambasador Velike Britanije Matthew Rycroft je pokojnega označil za »velikana diplomacije in sijajno osebnost«.
A vendar se na tribunah varnostnega sveta OZN pogosto ni ravno zdelo, da bi imel Čurkin dobre odnose z zahodnimi kolegi. Ko je branil stališča Moskve, je diplomat govoril trdno in ostro.
Decembra 2016 je Samantha Power obtožila režim v Siriji in zaveznico Rusijo, da zaradi njiju v Alepu umirajo civilisti. Čurkin ji je odgovoril:
»Predstavnica Združenih držav je tako izpeljala svoj nastop, kot da je mati Tereza. Spomnite se, kakšno državo zastopate Vi! Spomnite se vojnega dosjeja svoje države! In šele potem začnite soditi z nekega moralnega ali kakršnegakoli že vzvišenega stališča. Kdo je česa kriv, pa mislim, da bosta odločila zgodovina in Gospod Bog!«
Ko se je začela državljanska vojna v Siriji, je moral Čurkin pogosto odgovarjati na kritike njegovih kolegov. Oktobra 2016 je tako namestnik generalnega sekretarja OZN za humanitarna vprašanja Steven O'Brien pri opisovanju razmer v Alepu (glede katerega so s strani zahodnih držav letele obtožbe proti Rusiji) citiral verze srednjeveškega pesnika Roberta Burnsa.
A mu Čurkin v odgovoru ni ostal dolžan: »Če bi potrebovali pridigo, bi šli v cerkev, če bi hoteli slišati pesmi, bi šli v gledališče. Od vodij sekretariatov OZN pričakuješ objektivno analizo dogajanja. Vam to ni uspelo.«
Čurkin je zahodne kolege pogosto opominjal na mnenje Moskve, da v svojih obtožbah proti Rusiji niso objektivni. Obtoževali so jo za smrt civilistov v Siriji, čeprav so enako počele tudi zahodne države. Oktobra 2016 je pripomnil, da so enote mednarodne koalicije iz zraka bombardirale civiliste: »Tako, spoštovani kolegi, marsikdo bo moral plačati svoje grehe tako v zvezi s Sirijo, Irakom in razmerami marsikje drugod, ki jih poznamo,« je takrat rekel Čurkin.
Enako kot drugi ruski predstavniki je tudi Čurkin zavzemal stališče, da je Krim po priključitvi leta 2014 postal neodtujljiv del Rusije. Na pozive veleposlanikov Velike Britanije in ZDA, naj Rusija vrne polotok Ukrajini, je februarja 2017 ruski diplomat izrekel naslednje besede:
»V Ustavi ZDA zvenijo tiste prečudovite besede: 'Mi, ljudstvo'. Ljudstvo na Krimu je povsem jasno izrazilo svojo voljo na referendumu (16. marca 2014). 93% prebivalstva je glasovalo za pridružitev Rusiji.«
Ob tem je Čurkin predstavniku Velike Britanije predlagal, naj vrne Falklandske otoke, Gibraltar, dele Cipra in druge ozemeljske pridobitve, šele potem pa naj poučuje Rusijo.
Poleg Sirije je bila pomembna tema za debate v varnostnem svetu tudi situacija v Ukrajini. Aprila 2014 je Čurkin v razpravi o dogajanju glede zamenjave oblasti v Ukrajini (v prevratu so strmoglavili predsednika Janukoviča) z ironijo spregovoril o optimizmu zahodnih kolegov:
»Iz neznanega razloga nekateri naši zahodni kolegi mislijo, da če je neki prevrat oborožen – toliko bolje, če je oborožen – saj potem nujno pridejo na oblast demokrati. Očitno mora biti res tako. Thomas Jefferson bi moral voditi vse skupaj.«
Ko se je septembra 2015 Washington odločil, da izda predsednici ruskega Sveta federacije Valentini Matvienko (ki je pod ameriškimi sankcijami) omejeno vizo za vstop v štab v New Yorku, je Čurkin komentiral, da ZDA zlorabljajo svoje privilegije kot država gostiteljica in škodujejo svojemu ugledu. »S stališča propagande so se s takšno odločitvijo ustrelili v koleno,« je dejal veleposlanik.
Leta 2014 je voditeljica CNN-a Christiane Amanpour obtožila ruskega veleposlanika, da ni želel imeti z njo intervjuja zaradi strahu, da bo zapustil »območje udobja« in bo moral odgovarjati na neprijetna vprašanja.
Čurkin ji je odgovoril v odprtem pismu: »Leta 1983 sem nastopal v Nacionalni katedrali v Washingtonu, le dva tedna po sestrelitvi južnokorejskega potniškega letala (pomotoma ga je sestrelil sovjetski lovec), nato pa sem maja 1986 pričal v Kongresu ZDA po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu. Prav vsakemu lahko pojasnim, kaj pomeni 'zapustiti območje udobja'.«
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.