Teroristični napad v Peterburgu je izvedel amaterski terorist

Teroristični napad v Sankt Peterburgu priča, da so teroristi prebili prvo linijo obrambe ruske države pred ekstremisti. Zločin pa ni pokazal samo na razpoke v protiteroristični zaščiti mesta. Pridemo do paradoksa, da je ravno takšen teroristični napad znak učinkovitega dela ruskih tajnih služb.

Amaterski terorizem

Gre za tako imenovane teroristične napade nizke intenzivnosti. Majhna, šibko organizirana celica teroristov zbere dve ali tri majhne bombe z majhno eksplozivno silo in jih odnese na obljudena mesta. Seveda ne v gledališče v Nord-Ost, a vendar nekam, kjer lahko povzroči resno tragedijo. Proti takšnemu zlu ne zadošča boj z običajnimi kontraobveščevalnimi metodami. Glavni dejavnik za skrb še vedno ostaja človeški faktor.

Celotno preverjanje vsakega posebej je žal mogoče le v Izraelu, ki ga redno izpostavljajo kot primer pozitivnega zgleda za ves svet. A v Izraelu živi okoli 8 milijonov ljudi, ki se jasno delijo na »naše« in »tuje«. Tam je bistveno lažje zagotoviti varnost kot v Rusiji ali velikih državah EU. Ob tem moramo poudariti, da so bile ruske tajne službe v zadnjih 10-15 letih v celoti uspešne proti številnim in zelo raznolikim grožnjam, za razliko od marsikatere države.

Zato, da narediš majhno bombo z nizko stopnjo uničenja, jo napolniš z ostrimi vijaki in jo zaviješ v plastično vrečko ter odneseš na obljudeno mesto, ne potrebuješ velikega uma. Računanje na to, da bo bombo razneslo v prehodu, kar bi okrepilo eksplozivni val, nima smisla, saj takšna bomba sama po sebi ne bi mogla narediti večje škode od enega vagona. V smislu tehnologije je bil včerajšnji teroristični napad organiziran in izveden na meji amaterstva. Enako lahko rečemo za gasilni aparat s kilogramom eksploziva in majhnimi koščki kovine, ki so ga prinesli na postajo Ploščad vosstanija (to bombo so uspeli deaktivirati, op. prev.).

Tudi prehod sistema na mestno raven ne bo pomagal

Sodobni sistem za varnost v prevoznih sredstvih je nastal v pogojih, ko so teroristični napadi predstavljali obsežen pojav, ki je ogrožal nacionalno varnost celotne države. Izkazalo se je, da so bile ruske tajne službe pripravljene na velike nevarnosti. Tako strukture, ki se borijo proti ruskim državnim strukturam in so nagnjene k terorizmu, niso bile sposobne organizirati česa tako resnega. Za to si pohvale zaslužijo ravno ruske tajne službe, ki so vrsto let sistematično spodkopavale temelje terorizmu v Rusiji in sosednjih državah.

Nevarnosti terorističnih napadov pa ni mogoče v celoti izkoreniniti. Celo danes je mogoče z nekaj izkušnjami in domišljije načrtovati velika teroristična dejanja, če ne predvidevajo prihoda na posebej zaščitene objekte, a lahko hkrati močno odmevajo (nočem govoriti o konkretnih primerih, ampak verjemite, da obstajajo). Veliko težje se je izogniti doma narejeni bombi z nizko uničujočo silo iz neke garaže, ki so jo prinesli z »upanjem na srečo« (oziroma z »voljo Alaha«).

Prenos boja proti terorizmu na raven občinskih oblasti je preveč preprosta in slabo argumentirana rešitev. Okvirji in analiza zunanjosti je prva stopnja obrambe – gre za »varnost pred norci«, ki v primeru Peterburga ni delovala. Na zvezni ravni že dolgo obstajajo splošne sheme in priporočila, ki pri pravilni uporabi na konkretnem kraju dajejo zadovoljive rezultate.

Edina stvar, ki jo lahko zdaj res postavimo pod vprašaj, je, ali smo pripravljeni sprejeti novo nevarnost: prihod številnih članov raznoraznih terorističnih organizacij, ki zapuščajo Sirijo in Irak ter se vračajo v Rusko federacijo. Takšne vrste je bil  napad na Rusko nacionalno gardo v Čečeniji. Varnost okoli vojaškega centra je bila šibko organizirana,  saj so vsi so po toliko letih malo zaspali.

Kljub temu morajo dogodki v Peterburgu spodbuditi mestne oblasti (ne samo v severni prestolnici), da ponovno premislijo splošne pristope pri samoobrambi prve stopnje. Z globalnim terorizmom se bo ukvarjal center. Pred amaterskimi teroristi pa je ljudi potrebno zaščiti na licu mesta.

Prispevek je bil prvotno objavljen v ruščini na portalu Vzgljad.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.