»Predvolilna kampanja kaže na krizo političnega sistema v Franciji«

Igor Bunin, predsednik Sklada Center za politične tehnologije

Po besedah Igorja Bunina je glavna značilnost tokratne predsedniške kampanje v Franciji njena nepredvidljivost. »Najprej sem bil prepričan, da bo kandidiral aktualni predsednik Francije. Potem se je pojavil Fillon z odličnimi ocenami in sem bil spet tri mesece absolutno prepričan, da je Fillon bodoči predsednik. Potem pa se je pojavil 'Penelopegate' (obtožbe, da je imela njegova žena fiktivno državno službo in zanjo prejemala denar, op. prev.) in pojavil se je mit o Macronu, pa smo začeli razmišljati, da prihaja centristična Francija. Sedaj imamo že štiri kandidate, ki imajo vsi možnosti za drugi krog. In vsi štirje kandidati ne vedo, ali bodo res prišli v drugi krog.«

Strokovnjak je posebej opozoril na rast priljubljenost levičarskega kandidata Jean-Luca Mélenchona. »Zakaj se je pojavil Mélenchon? Gre za precej preprost mehanizem: je odličen tribun in s svojimi retoričnimi sposobnostmi gladko prekaša vse nasprotnike. Poleg tega je bil na vseh mitingih neobičajno dober in se je celo 'razdelil' na šest delov s pomočjo tehnologije. To je bil začetek. Potem so vsi videli, da ima projekt, načrt in da je pošten človek, da se zna pogovarjati z ljudmi, kar je dalo vsemu skupaj zagon,« pojasnjuje Bunin. Ob tem pa takoj spomni, da ima priljubljenost tudi negativno plat: kakor človek pride v središče pozornosti občinstva, začnejo vse bolj prihajati na dan pikantne podrobnosti. V primeru Mélenchona »se je izkazalo, da ima rad Che Guevaro, da je njegov heroj Castro, da je prijateljeval s Chavezom, da je za izvedbo njegovih reform potrebno 300 milijard evrov – in ljudje so ga začeli zapuščati.«

Na vprašanje, katera kandidata se bosta najverjetneje znašla v drugem krogu, je Bunin odgovoril, da ima določene možnosti, pa naj bo to še tako protislovno, še vedno tudi François Fillon. »Volivec ima zelo preprosto izbiro: Koga potrebuje – poštenega človeka ali človeka, ki zna voditi državo? Zato ne morem izključiti možnosti, da bo Fillon v zadnjem trenutku zbral potrebnih 2-3% glasov in prišel v drugi krog,« je poudaril.

Vir: Reuters

Jurij Rubinski, vodja Centra za francoske raziskave na Inštitutu za Evropo Ruske akademije znanosti

Jurij Rubinski je pojasnil, da tokratna kampanja kaže na krizo dolgoletnega dvostrankarskega sistema Pete republike, v katerem so se »volilni glasovi koncentrirali okoli dveh glavnih strank desnega in levega centra – danes so to socialisti in republikanci – saj najdemo na skrajnih robovih precejšen del volivcev, ki ne marajo niti enih niti drugih.« Po oceni strokovnjaka sta obe prevladujoči strani postali »žrtev splošnih teženj k polarizaciji političnih sil«, do česar je prišlo tudi znotraj teh strank, ko je na predhodnem izboru znotraj stranke pri desničarjih zmagal François Fillon kot predstavnik desnega krila, pri levičarjih pa Benoît Hamon kot predstavnik levega krila, pri čemer sta bila oba sposobna združiti stranko in zagotoviti drugi krog volitev, je prepričan politolog.

Dejavnik brez precedensa pa po mnenju Rubinskega predstavlja dejstvo, da t. i. »marginalne« stranke, kot so Nacionalna fronta, Nepokorna Francija in druge, sedaj predstavljajo več kot 50% volivcev. Tako »skelet« dvostrankarskega sistema – rotacija med dvema sistemskima strankama – ne deluje več, izpostavlja profesor. »Globoko sem prepričan, da v kolikor pride Marine Le Pen v drugi krog, lahko ostanke prejšnjega sistema reši samo še Fillon. Če se v drugem krogu pojavi Macron, bo prevladala težna po restavraciji sistema iz Tretje ali Četrte republike, ko je bila na oblasti centristična koalicija levega in desnega centra, vlada pa se je menjala vsakih šest mesecev,« je prepričan Rubinski.

Jevgenija Običkina, profesorica na katedri za mednarodne odnose in rusko zunanjo politiko na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose (MGIMO)

Čeprav je za razočarane prebivalce Francije med predvolilno kampanjo prioriteta notranja, ne pa zunanja politika, je bilo rusko temo mogoče glasno slišati vsaj trikrat, pravi gospa Običkina. Prvič so bile to izjave Fillona o nujnem zbliževanju z Rusijo po zmagi na znotraj strankarskih volitvah, drugič je bilo to v času afere z njegovo ženo, ko so se začela pojavljati poročila, da je Fillon prejemal denar iz Moskve, najbolj pa tretjič, ob zelo odmevnem obisku Marine Le Pen v Moskvi, kjer se ni srečala samo z ruskimi poslanci, ampak je bila sprejeta celo pri predsedniku Putinu, našteva strokovnjakinja. Po njenem mnenju je zlasti slednje vredno pozornosti: »Pomembno je, da je Putin z obiskom Le Penove dobil priložnost spregovoriti o volitvah in o odnosu Moskve do predsedniških volitev v drugih državah.«

Dejstvo, da je v Rusijo prišla »kandidatka non-grata« v obliki Marine Le Pen, v Rusiji ocenjujejo drugače zaradi drugačnega »sistema ocenjevanja«, razlaga politologinja. »Samo v enem časopisu sem videla navedbo, da Le Pen predstavlja stranko skrajne desnice. V ruskem tisku je odsotna beseda 'skrajna', ampak jo raje zamenjajo z besedo 'nova desnica', kar ni točno. V ruskem tisku poudarjajo, da je to ena od najbolj verjetnih kandidatk v drugem krogu, da se zavzema za zaščito suverenosti in nastopa kot 'prijateljica Rusije'.«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.