Zgodovina Rusije je zgodovina vojn

Reprodukcija slike Zmaga ruskega umetnika P. Krivonosova (1911-1967), olje na platno. Grekov studio vojaških umetnikov.

Reprodukcija slike Zmaga ruskega umetnika P. Krivonosova (1911-1967), olje na platno. Grekov studio vojaških umetnikov.

Balabanov / RIA Novosti
Rusija je bila v vojni kar dve tretjini časa svojega obstoja. Preberite si, s katerimi državami se je največ bojevala in kakšni so bili rezultati.

Švedska

Vojne: 10 vojn od sredine 16. do začetka 19. stoletja

Zgodovina rusko-švedskih sovražnosti segajo že v 12. stoletje. Novgorodska republika in Švedska sta se bojevali za nadzor nad vzhodnim Pribaltikom. Leta 1323 so podpisali Orehovski mirovni sporazum, s čimer je Karelija padla pod vpliv Novgoroda, Finska pa pod vpliv Švedske.

To je bil šele začetek večstoletnih konfliktov. Leta 1377 je Švedska pridobila nadzor nad zahodno Karelijo (Esterbotten), ki je bila prej odvisna od Novgoroda. Po letu 1478, ko je Novgorod postal del ruske države, je boj za vzhodni Pribaltik proti Švedom dosegel nov nivo.

Bitka za Poltavo 1726 / Vir: Wikipedia.orgBitka za Poltavo 1726 / Vir: Wikipedia.org

Leta 1495 je šel Ivan III. v vojno proti Švedski za zahodno Karelijo, uspehi v bitkah so bili mešani. Končno sta obe strani marca 1497 podpisali Prvo novgorodsko premirje, ki je trajalo šest let. Potrdilo je meje iz leta 1323 in princip svobodnega trgovanja med Švedsko in Rusijo. Marca 1510 so premirje podaljšali še za 60 let. Tradicija vojn za Pribaltik proti Švedski se je nadaljevala pod drugimi ruskimi carji, kot so Ivan IV., Fjodor I. in Aleksej I.

Peter Veliki je bistveno spremenil ravnotežje sil v rusko-švedskih odnosih. Ko je Rusija zmagala v Severni vojni (1700-1721), Švedska ni izgubila samo ozemlja na račun Rusije, ampak tudi ozemlje na jugu Baltskega morja. Švedska je obdržala samo Wismar in majhen del Pomorja (Pomeranije). Poleg tega je poraz v Severni vojni na Švedskem sprožil t. i. »Dobo svobode«, ko je kralj izgubil svojo moč vladanja in se je okrepila moč parlamenta.

Da bi ponovno prevzela ozemlja, ki jih je izgubila v Severni vojni, je Švedska večkrat prišla v konflikt z Ruskim imperijem (Rusko-švedska vojna 1741-1743, rusko-švedska vojna 1788-1790 in rusko-švedska vojna 1808-1809), a je morala Švedska po sporazumu v Fredrikshamnu septembra 1909 odstopiti otoke Aland, Finsko in Laponsko vse do rek Torne in Muonio. Švedska je tako izgubila več kot tretjino svojega ozemlja in hkrati izgubila status velesile.

Turčija

Vojne: 12 vojn v 241 letih. Povprečno sta bili Rusija in Turčija v vojni vsakih 19 let.

Od konca 16. do začetka 20. stoletja sta imela Otomansko cesarstvo in Carska Rusija konstantne krvave vojne. »Jabolko spora« je bil nadzor nad severnim delom Črnega morja in severnega Kavkaza, pozneje pa tudi južnega Kavkaza, vojno sta spodbujali tudi vprašanji navigacije po Črnem morju in pravice kristjanov v Otomanskem cesarstvu.

Poraz pri vrhu Šipka, vojna za neodvisnost Bolgarije / Vir: Wikipedia.orgPoraz pri vrhu Šipka, vojna za neodvisnost Bolgarije / Vir: Wikipedia.org

Med prvo svetovno vojno, po kateri je Otomansko cesarstvo razpadlo, je Ruski imperij razmišljal tudi o osvajanju Konstantinopla. Ironično je veliko vlogo pri ustanovitvi Turške republike igrala ravno Sovjetska zveza. Stoletna nasprotja so se takrat spremenila v gospodarsko in vojaško podporo prvemu turškemu predsedniku Kemalu Atatürku.

Poljska

Vojne: 10 vojn od leta 1018 do leta 1939

Odnosi med Rusijo in Poljsko so od že nekdaj napeti, v prvi vrsti zaradi bližine držav in stalnih ozemeljskih sporov. Med vsakim velikim evropskim konfliktom so se spreminjale tudi meje med Rusijo in Poljsko. Najbolj resni spopadi so se dogajali v »obdobju zmede« na začetku 17. stoletja in bojih proti Republiki obeh narodov (unija Kraljevine Poljske in Velike litovske kneževine). Do konca 18. stoletja so divjale štiri vojne med Rusijo in Republiko obeh narodov, ki so se končale z drugo delitvijo Poljske.

Poljska predaja moskovskega Kremlja knezu Požarskemu leta 1612 / Vir: Wikipedia.orgPoljska predaja moskovskega Kremlja knezu Požarskemu leta 1612 / Vir: Wikipedia.org

Leta 1815 je vzhodni del Poljske postal del Ruskega imperija, a so se konflikti med Poljaki in Rusi nadaljevali. Po dveh poljskih vstajah v 19. stoletju (1830, 1863) je Rusija zmanjševala svoboščine Poljakov. Leta 1832 so ukinili poljski Sejm (parlament) in poljsko vojsko, leta 1864 so uvedli omejitve pri uporabi poljskega jezika in gibanja moških Poljakov. Pričakovano se je nasprotovanje ruski vladavini na Poljskem še okrepilo.

Po ruski revoluciji leta 1917 so si Poljaki po sovjetsko-poljski vojni 1919-1921 priborili tako želeno neodvisnost. Toda manj kot 20 let pozneje je državo napadla Sovjetska zveza, ki je ohranila svoj vpliv na dogajanje vse do leta 1989.

Bitke proti Zahodu in Vzhodu

Med državami, s katerimi ima Rusija skupno zgodovino vojn, je tudi Nemčija. Rusija se je z njo borila trikrat, od tega dvakrat v svetovni vojni.

Ruski imperij je bil velikokrat v vojni proti Franciji, vključno z vojno proti Tretji koaliciji (1805), Četrti koaliciji (1806-1807), vojno leta 1812 [vse proti Napoleonu] in krimsko vojno (1854-1856). Rusija in Sovjetska zveza sta imeli štiri vojne z Japonsko ter tri vojaške konflikte s Kitajsko.

Borodinska bitka / Vir: Wikipedia.orgBorodinska bitka / Vir: Wikipedia.org

Na splošno je zgodovina Rusije zgodovina stalnih vojn. Ruski filozof Ivan Iljin je zapisal: »Solovjov je naštel 200 vojn in invazij od leta 1240 do 1462 (222 let). Od 14. do 20. stoletja (525 let) je Suhotin naštel 329 let vojne. Rusija je bila v vojni dve tretjini svojega življenja.«

Nekaj podobnega je izrekel tudi general Aleksej Kuropatkin. Leta 1900 je v spominih Nikolaju II. zapisal: »V zadnjih 200 letih je bila Rusija v vojni 128 let in je imela samo 72 let miru. Od 128 let vojn smo imeli pet let obrambne vojne, 123 let pa smo imeli osvajalske vojne.«

Članek je prvotno objavila Russkaja Semjorka v ruščini.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.