Bodo mir v Siriji vsilile tuje države?

Že nekaj mesecev prihaja do velikih kršitev premirja, ki so ga decembra 2016 vzpostavili v Siriji ob posredovanju Rusije, Turčije in Irana. Predstavniki redne sirske vojske in oborožene opozicije vse pogosteje streljajo drug na drugega. Razmere so se bistveno zaostrile po kemičnem incidentu 4. aprila, v katerem je umrlo 89 ljudi (oblast in opozicija za napad krivijo druga drugo).

V luči tega je 3. in 4. maja potekal že četrti krog pogovorov v Astani, prestolnici Kazahstana, kjer so Rusija, Turčija in Iran kot posredniki v pogajanjih sestavili popolnoma nov načrt za reševanje krize, ki predvideva vzpostavitev štirih varnih območij. Tam bi bila povsem prepovedana uporaba orožja, izvajala bi se dela za obnovo infrastrukture in vzpostavili pogoji za delo humanitarnih organizacij. Na mejah teh območij bi zarisali razmejitvene črte, da bi se preprečilo streljanje na ta ozemlja. V Kremlju so pojasnili, da bo za ta območja veljala prepoved poletov.

Kdo je za in kdo je proti

Rusija, Turčija in Iran so 4. maja v Astani podpisali memorandum o varnih območjih. Predstavniki vlade Bašarja Asada so podprli pobudo, delegacija opozicije pa ji je nasprotovala, saj noče, da bi Iran nastopal kot porok. Zaradi tega se je ruski predsednik Vladimir Putin o ideji pogovarjal tudi z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom, ki je prav tako podprl pobudo.

Arabist Sergej Balmasov z Ruskega sveta za mednarodna vprašanja je prepričan, da Sirci (tako oblast kot opozicija) ne bodo podprli te pobude in bodo storili vse, da bi se je znebili. »O idejah ustanovitve varnih območij se govori že nekaj let. Vendar konflikt ni rešen in bodo zaenkrat vsak sporazum kršili, tudi če ga na papirju podprejo vse strani,« je pojasnil za RBTH.

Balmasov je prepričan, da je državljanska vojna v tisti fazi, ko se želijo vse strani še naprej boriti do končne zmage in niso pripravljene na nikakršne kompromise.

Mir, ki je vsiljen od zunaj

Toda če bo pritisk držav posrednic (Rusija, Iran in Turčija) zadosti močan in če bi jih podprle tudi ZDA ter države Perzijskega zaliva, potem bi lahko imele tuje sile zadosti vzvodov, da vsilijo svojo odločitev Damasku in opoziciji, je prepričan izkušeni predavatelj Leonid Isajev katedre za politologijo na Nacionalni raziskovalni univerzi Visoka šola za ekonomijo. »Gre za dogovor po določenih pravilih igre, na katera pristajajo tuji akterji. Sirce tu niti ne bodo kaj dosti vprašali za mnenje, kar je razumljivo, saj že leta ne morejo doseči dogovora, zato bodo sedaj morali sprejeti nekaj, kar jim predlagajo drugi,« je povedal našemu dopisniku.

Zahtevno partnerstvo: Ali bi se Rusija lahko odrekla Bašarju al Asadu?

Memorandum dopušča možnost pošiljanja tujih vojaških kontingentov v Sirijo, ki bi stražili na razmejitvenih črtah. V dokumentu sicer ne piše, za čigave kontingente bi šlo. Vodja Centra za islamske študije Inštituta za inovativen razvoj Kiril Semjonov v intervjuju za portal Svobodnaja pressa predpostavlja, da bi to lahko bili »nevtralni mednarodni akterji, kot so na primer Malezija, Indonezija in države Magreba«. Po njegovem mnenju morajo biti ukrepi za dosego premirja ostri in morajo veljati ne samo za opozicijo, ampak tudi za vladne enote, saj je samo tako mogoče doseči uspeh.

Ali Sirija sploh še obstaja?

Delo na uresničitvi memoranduma se je že začelo. Ruska delegacija je napovedala zaustavitev bojevanja na terenu in sporočila, da je treba še v celoti uskladiti meje varnih območij in druga vprašanja. Če se bo projekt uresničil, bo država razdeljena, saj so ene pokrajine pod nadzorom oblasti, druge pod nadzorom opozicije, vmes pa bodo oboroženi mirovniki.

»To bo dejansko pomenilo razdelitev Sirije,« pravi Sergej Balmasov. »A vendar, enotna Sirija že nekaj let ne obstaja več.« Strokovnjak poudarja, da niti ena stran v državljanski vojni ne goji iluzij o mirni koeksistenci, sodelovanje na pogovorih v Ženevi in Astani pa je zanje samo formalnost. »Sirija kot država obstaja samo na Google Maps, urah geografije in tablici na mizi v OZN, de facto pa je država razpadla.«

Po drugi strani Isajev pravi, da uporniki proti uradnemu Damasku, tako opozicija kot Kurdi, najverjetneje ne računajo resno na ustanovitev neodvisne države, saj bi to ustvarilo samo še več problemov. »A priori bodo to fiktivne tvorbe. Ne bodo imeli virov za samostojen obstoj,« razlaga strokovnjak. Kot razmišlja sam, ravno to ustvarja možnosti, da se Sirija spet vzpostavi kot enotna država, kar pa se v bližnji prihodnost še ne bo zgodilo.

MZZ Rusije osto kritiziralo poročilo HRW o kemičnem napadu v Siriji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.