Putin v filmu Oliverja Stonea: Kaj smo izvedeli v prvem delu?

14. junij 2017 Oleg Jegorov
V prvem delu filma je ruski predsednik ameriškemu režiserju zaupal, kako je odraščal v povojni Sovjetski zvezi, o čemu je razmišljal, ko se je pripravljal na prevzem predsedniških dolžnosti Borisa Jelcina, in zakaj so odnosi med Rusijo in ZDA tako kompleksni.
Putin and Oliver Stone
Vladimir Putin in Oliver Stone. Vir: SHOWTIME/YouTube

“Improviziramo. Tukaj ni pravil,” pravi Oliver Stone na začetku uvodnega dela filma Intervjuji s Putinom (The Putin Interviews), takoj za naslovno sceno z matrjoškami, srpom in kladivom. Film, v katerem se znani ameriški režiser, avtor več kot 25 dokumentarnih in igranih filmov, pogovarja z ruskim predsednikom o politiki in življenju, so snemali več kot leto dni – od decembra 2015 do februarja 2017. Oliver Stone in Vladimir Putin sta tako imela ogromno časa za pogovor o tej tematiki.

Prvi del štiriurnega filma je bil predvajan 12. junija na ameriškem TV kanalu Showtime. Na kratko navedimo najzanimivejše podrobnosti. Kaj smo izvedeli novega o ruskemu voditelju?

Judo in KGB

Film se začne s pogovorom o Putinovi mladosti. Putin, sin mehanika in borca velike domovinske vojne, je bil, kot sam prizna, precej neposlušen otrok. Odraščal je na ulici. Velik vpliv nanj so imeli treningi juda: “Zahvaljujoč temu se je moje življenje začelo obračati na bolje.” Ta borilna veščina ga je naučila fleksibilnosti in sprejemanja določenih umikov zavoljo končne zmage.

Putin je povedal Stoneu, kako je že v mladosti želel delati za KGB in kako se je vpisal na Pravno fakulteto Leningrajske univerze ravno zato, da bi bil sprejet v obveščevalno službo.

Razpad Sovjetske zveze in surova devetdeseta

Putin je režiserju podrobno pojasnil svojo znamenito izjavo, da je bil razpad Sovjetske zveze največja geopolitična katastrofa 20. stoletja. “Sovjetski sistem je res slabo deloval in spremembe so bile neizbežne, vendar so napake pri sprejemanju reform imele pogubne posledice,” pravi ruski predsednik. “Uničen je bil sistem socialne zaščite, popolnoma so bila zaustavljena cela področja gospodarstva, praktično porušen je bil tudi zdravstveni sistem,” našteva Putin. Poleg tega se je, po njegovih besedah, 25 milijonov Rusov nepričakovano znašlo v tujini, država pa je bila na robu državljanske vojne.

Putin je v Moskvo prispel leta 1996 (v začetku 90-ih je bil pomočnik župana Sankt Peterburga) in nekaj mesecev kasneje bil postavljen na čelo zvezne varnostne službe (FSB), da bi ga leta 1999 Boris Jelcin, prvi ruski predsednik, izbral za premierja in svojega “naslednika”. “Ne vem, zakaj je Jelcin izbral mene,” pravi Putin in dodaja, da sprva ni sprejel dodeljene premierske funkcije, potem ko jo vendarle je, pa dolgo časa ni vedel, ali si ne bo Jelcin morda premislil. Putin pravi, da ga je najbolj skrbelo za svoje otroke, in razmišljal je, “kje bi jih skril”, če se stvari slučajno obrnejo v drugo smer in bo ogroženo njegovo življenje.  

O Jelcinu Putin govori s spoštovanjem. Govori o tem, kako se Boris Nikolajevič nikoli ni bal prevzeti odgovornost, kar je bila ena od njegovih dobrih lastnosti. Stone je podal podvprašanje o težavah prvega ruskega predsednika, ki jih je imel z alkoholom. Putin je na to odgovoril: “Bodimo iskreni, tudi to je bilo.”

Putin ne želi postati ruski car

Nezaupljivost do ZDA in Nata

Tekom enega od zadnjih obiskov ameriškega predsednika Billa Clintona v Rusiji na samem začetku Putinovega mandata, je novi ruski predsednik napol v šali dejal, da bi Rusija morda lahko pristopila k NATO paktu. “Clinton je odvrnil: 'Lahko, jaz nimam nič proti,' kar je povzročilo nervozo pri ameriški delegaciji,” se spominja Putin.

Prepričan je, da ZDA diktirajo Natu svojo voljo, zato ne bi dopustile, da Rusija neodvisno vstopi v zavezništvo.

V pogovoru s Stoneom je Putin ponovil to, kar je že večkrat povedal: nesoglasja med Rusijo in Zahodom so, po njegovem mnenju, pogojene s tem, da ZDA kot vodilna sila zahodnega sveta ne želijo razvijati dialoga z Rusijo. Putin je prepričan, da ZDA doživljajo sebe kot edino velesilo, posledica pa je imperialističen način razmišljanja in agresivna zunanja politika. “To ustvarja motnje in težave,” meni ruski državnik.

  Po Putinovem mnenju je bila vojna v Čečeniji jasen primer situacije, v kateri so ZDA kljub lastni retoriki delovale proti Rusiji. Ruski predsednik meni, da so takrat določeni krogi v Washingtonu podpirali čečenske separatiste, ne samo politično, ampak tudi finančno. Putin dodaja, da ima dokaze o tej podpori in da jih je svojčas že predočil predsedniku Georgeu Bushu ml.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku