Pet velikih zločinov, ki so jih razrešili v Rusiji

Sergej Capok, vodja tolpe Capki. Vir: Valerij Maticin/TASS

Sergej Capok, vodja tolpe Capki. Vir: Valerij Maticin/TASS

Od kraj dragih slik do šokantnih umorov in terorizma. V zadnjih desetih letih je ruska policija razrešila veliko število odmevnih primerov kaznivih dejanj. Predstavljamo jih pet.

V Rusiji in tujini še dobro pomnijo zgodbo »sovjetskega Hannibala Lecterja« Andreja Čikatila in grozodejstva ruske mafije v 90. letih. Kaj pa veste o zločinih, ki so se v Rusiji zgodili v zadnjem desetletju?

Rusko Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da se v Rusiji število kaznivih dejanj zmanjšuje: od januarja do maja 2017 so jih zabeležili 845,800, kar je za 13,9% manj kot v enakem obdobju leta 2016. Medtem ko je v večini šlo za kazniva dejanja tatvin in prevar, pa je bilo med njimi tudi nekaj šokantno nasilnih primerov.

Da boste dobili v pogled v ruski kriminalni svet, smo zbrali različne primere, ki so se zgodili v Rusiji v zadnjih desetih letih. Vsak je senzacionalen na svoj način.

Kriminalna tolpa v Krasnodarju

4. novembra 2010 se je podeželsko mesto Kuševskaja v ruski Krasnodarski pokrajini soočilo z brezobzirnim množičnem umorom, ki je šokiral vso državo. Lokalna tolpa je ubila 12 ljudi, tudi štiri otroke, nato pa poskušala zažgati trupla. Ključna žrtev je bil Server Amerov, lokalni farmar, ki je prekrižal pot kmetijskih poslov tolpe.

Tolpa je ubila njegovo družino, goste in dva soseda. Zvezni preiskovalci so pozneje razkrili, da je tolpa Capki izvršila še več umorov. Aktivna je bila od leta 1998 in je dejansko nadzirala mesto, grozila in pobijala je tekmece (vsaj 19 umorov), naključno je ugrabljala in posilila mlade ženske (vsaj 220 primerov), hkrati pa podkupovala lokalne policiste in zvezne uradnike.

Ko so primer od lokalne policije prevzeli zvezni preiskovalci, se je pojavilo več prič, ki so pričale proti tolpi. Leta 2013 so vodjo skupine, Sergeja Capka, in dva njegova poročnika obsodili na doživljenjsko zaporno kazen. Drugi posamezniki, udeleženi v pokolu, so dobili 19-20 let zapora. Leta 2014 so Capka odkrili mrtvega v zaporu.

Prevare v Moskovski pokrajini

Janna Bullock. Vir: Kommersant Janna Bullock. Vir: Kommersant

Leta 2007 je skupina vladnih uradnikov Moskovske oblasti izkoristila svoj položaj in državi ukradla okoli 12 milijard rubljev (203 milijone dolarjev). Nekdanji pokrajinski finančni minister Aleksej Kuznecov, njegova žena Janna Bullock in nekdanji namestnik finančnega ministra Valerij Nosov so oprali proračunska sredstva in denar kanalizirali v firmo, registrirano na Cipru.

S tem denarjem so si kriminalni partnerji kupili luksuzne nepremičnine v Švici in Franciji, dva hotela v Franciji, 10 dragih avtomobilov, jahto, registrirano na Kajmanskih otokih in še veliko več. Nekatere stvari so že zaplenile oblasti, tudi stara umetniška dela, ki jih je Bullock poskušala odpeljati na Finsko. Vredni predmeti vključujejo knjige, slike, starodavna orožja in pištole, kovance in pohištvo.

Zaenkrat se je s kazenskim pregonom soočila samo ena oseba: Nosov je bil leta 2016 obsojen na 14 let in 9 mesecev zapora. Oblasti dajejo vse od sebe, da bi dosegle izročitev Kuznecova in Bullockove, ki trenutno živita v Franciji oziroma ZDA. 

Norec v parku Bica

Aleksander Pičuškin. Vir: Jurij Maškov/TASSAleksander Pičuškin. Vir: Jurij Maškov/TASS

Od leta 1992 do leta 2007 so prebivalce jugozahodne Moskve strašili umori v tamkajšnjem parku Bica. Med žrtvami so bili navadni starejši in brezdomni moški, včasih tudi ženske, v vsaj enem primeru pa celo otrok, 9-letni deček.

Morilca so aretirali leta 2006 – to je bil 42-letni Aleksander Pičuškin, mož s psihološkimi motnjami, ki je cenil sovjetskega »rdečega razparača« Andreja Čikatila. Od prve žrtve leta 1992 do prijetja je vzel življenja vsaj 49 ljudi in nameraval jih je ubiti še več.

»Zame je življenje brez ubijanja kot za vas življenje brez hrane. Počutil sem se kot oče vseh teh ljudi, saj sem bil jaz tisti, ki jim je odprl vrata na drugi svet,« je nekoč rekel morilec. Pogosto je svojim žrtvam ponudil steklenico vodko in se z njimi pogovarjal po uro ali več. Pičuškin se je spominjal, da se je bilo »zanimivo pogovarjati s tistimi, ki jim je bilo usojeno umreti«. Leta 2007 je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen.

Kraja v ruskem državnem muzeju

Vir: Sergej Smolskij/TASSVir: Sergej Smolskij/TASS

Eden od dveh velikih zločinov v umetnosti se je zgodil leta 1999 v Sankt Peterburgu. Dva oborožena tatova sta vdrla v Državni ruski muzej in ukradla umetniški deli Kitarist-bobil realističnega slikarja Vasilija Perova in skico Trojka, vredni 700.000 dolarjev.

Čeprav se je v muzeju sprožil alarm, sta tatova uspela pobegniti. Pozneje so identificirali osumljenca: To sta bila Zakir Asudallajev in Dmitrij Rukavicin, člana lokalne kriminalne skupine, ki se je specializirala za ropanje trgovin z urami in nakitom.

Asudallajeva, ki je ukradel sliki s sten in poskušal ustreliti varnostnika, je bil obsojen na 14 let zapora. Rukavicin, ki je stal in gledal, je dobil osem let.

Tihotapljenje v Moskvi

Tržnica Čerkizovski. Vir: Ilija Pitalev/RIA NovostiTržnica Čerkizovski. Vir: Ilija Pitalev/RIA Novosti

Tržnica Čerkizovski ali preprosto »Čerkizon« je bila vrsto let glavna tržnica za poceni oblačila v Moskvi. Ustanovili so jo na začetku 90. let in je zaposlovala več kot 100,000 migrantskih delavcev iz držav Skupnosti neodvisnih držav (SND), Kitajske in jugovzhodne Azije.

Nekateri so ji rekli kar »država v državi«, ker je imela tržnica svojo infrastrukturo, ljudem, ki so tam živeli in delali, pa ni bilo treba oditi. Tam je bila namreč na voljo vsaka storitev, ki bi jo lahko kdo potreboval – od trgovin in hostlov do menjalnic in medicinske pomoči.

Bila pa je tudi center kriminalnih dejavnosti: trgovine z drogami, ugrabitev, vandalizma in celo umorov. Množična trgovina s ponaredki in množica neregistriranih delavcev-migrantov je končno priklicala jezo vlade leta 2009, ko so tržnico zaprli in sprožili poglobljeno kazensko preiskavo. Po informacijah policije so odkrili več kot 6.000 kontejnerjev ponarejenega tovora v vrednosti 2 milijard dolarjev.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke