Arktika - nova točka spora med Rusijo in Zahodom?

Rusija in Zahod se v zadnjih letih redko strinjata drug z drugim. Moskva, Washington in evropske prestolnice zavzemajo nasprotna si stališča v sirski državljanski vojni, drugače gledajo na konflikt na vzhodu Ukrajine, drug drugega obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve. V primerjavi s tem retorika v zvezi z Arktiko deluje precej miroljubno.

To je potrdilo tudi ministrsko srečanje Arktičnega sveta, ki je potekalo 11. maja v mestu Fairbanks na Aljaski. "Na Arktiki ni možnosti za kakršen koli konflikt," je poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov med govorom na srečanju. Po njegovih besedah Rusija dela vse, da bi ohranila arktično območje kot območje miru in sodelovanja.

Podobno so izjavili tudi zahodni kolegi Lavrova – zunanji ministri Danske, Islandije, Kanade, Norveške, ZDA, Finske in Švedske (vse te države so del Arktičnega sveta). "Arktika je območje miru," je tradicionalna fraza vseh forumov, posvečenih tej regiji. Niso pa vsi prepričani, da ta fraza odraža realno stanje.

Prikrite grožnje

Polarno območje ostaja visoko militarizirano še od obdobja hladne vojne, je spomnil Aleksej Fenenko, znanstveni sodelavec Inštituta za vprašanja mednarodne varnosti Ruske akademije znanosti. "Vse poti medcelinskih balističnih raket, ruskih in ameriških, vodijo preko Arktike," je povedal za RBTH. Tu so skoncentrirane tudi glavne strateške jedrske sile Rusije. "Arktika je v tem pogledu na meji konflikta," meni Fenenko.

Nekatere uradne osebe pravijo, da na tem območju poteka prikrita oboroževalna tekma. Ameriški poveljnik obalne straže Paul Zukunft je v pogovoru za Foreign Policy 3 izrazil zaskrbljenost, da bo Rusija Ameriko na Arktiki postavila v položaj "šah-mat",  saj jo prekaša tako po količini kot kvaliteti orožja in tehnologije, še posebej ledolomilcev.

Rusija pa je, kot običajno, nezadovoljna s krepitvijo Nata na tem območju. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je 26. aprila kritiziral poligon, ki ga je za potrebe kontingentov alianse postavila Norveška. Šojgu je ta dejanja označil za "demonstracijo spodbujanja interesov zveze NATO".

Švedska zunanja ministrica Margot Wallstrom, Sergej Lavrov, ameriški državni sekretar Rex Tillerson in norveški zunanji minister Borge Brende (od leve proti desni) pozirajo za skupinsko fotografijo pred 10. srečanjem ministrov Arktičnega sveta. / Aleksander Ščerbak/TASS

Posebni ruski interesi         

Ne glede na nezadovoljne izjave se Rusija in Zahod vseeno trudita ohranjati miren razvoj, meni Andrej Kortunov, generalni direktor Ruskega sveta za mednarodne zadeve. "Kar se tiče besed o prekašanju Rusije na vojaškem področju, je potrebno povedati, da je ta situacija zgodovinsko pogojena," je za RBTH povedal Kortunov.

Po mnenju strokovnjaka je na Zahodu vedno veljalo tiho prepričanje, da je Arktika še posebej pomembna za Rusijo, saj njena vojaška flota za razliko od ZDA nima dostopa do Atlantika in Tihega oceana, zato države NATO ne stremijo k doseganju uravnoteženosti v regiji. "Če se bo takšno prepričanje ohranilo, se lahko izognemo oboroževalni tekmi," je pojasnil strokovnjak.

Viri in ozemlja

Arktika je zelo dragoceno območje. Tu je po ocenah znanstvenikov skoncentriranih 13% še neodkritih zalog nafte in 30% zalog naravnega plina. Poseben pomen zaradi taljenja polarnega ledu pridobiva Severna morska pot: do konca 30-ih let tega stoletja bo po ocenah strokovnjakov Arktičnega sveta led na tem območju povsem izginil, Severna morska pot pa bo postala največja prevozna žila.

V tej luči je pomembno dodati, da vprašanje o pripadnosti arktičnih voda do sedaj še ni v celoti rešeno. Arktika je razdeljena med pet držav (Rusija, ZDA, Norveška, Danska, Kanada) s ciljem ohranitve svetovne dediščine, pri tem pa države izkazujejo lastne teritorialne zahteve. Na primer, zahteve, ki so jih komisiji OZN podale Rusija, Kanada in Danska, se med seboj prekrivajo - vsaka država si po svoje lasti ozemlje kontinentalne police in smatra zahteve drugih držav za neosnovane.

Konflikt, ampak ne vojna

Aleksej Fenenko meni, da lahko čez 5-10 let izbruhnejo resna trenja, odvisno od tega, kaj bo odločila komisija OZN. Na primer, če OZN preda ozemlje okoli Severnega pola eni od držav NATO in bodo tam letala alianse, potem lahko pride do trka.

Po drugi strani pa Andrej Kortunov našteva tri resne odvračajoče faktorje. Prvič, glavna nahajališča mineralov so skoncentrirana v že razvitih in deljenih območjih, kjer pripadnost ne povzroča sporov. Drugič, po njegovih besedah zahteve na OZN podajajo "z rezervo" in ne glede na to, da ozemeljski spori dejansko obstajajo, jih lahko države v celoti rešijo na podlagi skupnih koncesij, tako kot sta to naredili Rusija in Norveška, ki sta si leta 2010 razdelili akvatorij Barentsovega morja.

Tretji razlog po mnenju Kortunova tiči v tem, da OZN vse zahteve obravnava zelo postopno. "Odločitev bo po vsej verjetnosti sprejeta nič prej kot sredi naslednjega desetletja, v tem času pa se lahko še veliko spremeni, napetost v mednarodnih odnosih lahko izgine." Zato se, po besedah strokovnjaka, ne splača delati takšne drame okoli arktičnega problema. Obstaja, vendar to ni takšne vrste konflikt, iz katerega bi se lahko razvila vojna.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.