Kako je Sovjetska zveza Pepsiju prodala vojno mornarico

ZSSR, 28. junij 1989, jedrska podmornica po nesreči v glavni elektrarni pri privezu v pristanišču.

ZSSR, 28. junij 1989, jedrska podmornica po nesreči v glavni elektrarni pri privezu v pristanišču.

Semjon Maisterman/TASS
Sliši se, kot da bi šlo za naslov kakšne ameriške komedije. Vendar v današnjem članku razkrivamo resnično zgodbo, kako je bil Pepsi prvi zahodni izdelek, ki so ga prodajali v Sovjetski zvezi … in kako je Pepsi postal celo lastnik enega dela sovjetske vojne mornarice.

Krivo je bilo znojenje Hruščova

Leta 1959 si je predsednik Eisenhower zaželel, da bi sovjetski državljani iz prve roke spoznali, kako ameriški način življenja kaže na prednosti kapitalizma pred komunizmom. Washington je tako v Moskvi organiziral »Ameriško nacionalno izložbo« in tja poslal Nixona (takrat še podpredsednik ZDA), da zastopa ameriško vlado.

Nixon se je na tej izložbi srečal s sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovim. Pregledovala sta najnovejše tehnologije in proizvode za široko potrošnjo Američanov, nato se je začela razprava o prednostih komunizma in kapitalizma. Bil je zelo vroč julij, pogovor pa tako napet, da se je Hruščov začel močno potiti. Donald M. Kendall, takratni podpredsednik Pepsija za marketing, se je odločil pomagati Hruščovu in mu natočil kozarec Pepsija. Fotografija je postala hit in je zaokrožila svet, postala je najboljša reklama za Pepsi.

Hruščov prvič v življenju poskuša Pepsi. Vir: Getty ImagesHruščov prvič v življenju poskuša Pepsi. Vir: Getty Images

Vodka v zameno za Pepsi

Trinajst let pozneje, leta 1972, je Donald Kendall (od leta 1963 predsednik Pepsija) dolgo poskušal prodajati gazirane pijače v ZSSR. Nixon je že postal predsednik, zato je Kendall izkoristil svoje stike z njim, da bi dosegel trgovinski sporazum in izvoz ameriških pijač v Sovjetsko zvezo.

Ko je prišlo do podpisovanja sporazuma, se je pojavilo pomembno vprašanje: »Kako bo Sovjetska zveza plačala Pepsiju?« ZSSR ni imel dostopa do deviz, medtem ko rubljev niso uporabljali na mednarodnem tržišču. Plačajmo z vodko! Sovjetska vlada je očitno imela velike količine vodke, saj je bila večina znamk v državni lasti. Tako so se dogovorili, da bo ZSSR za Pepsi plačala z vodko Stoličnaja, staro znamko, ki je nastala že leta 1901 po receptu priznanega ruskega kemika Dmitrija Ivanoviča Mendelejeva, ki je izumil periodni sistem elementov.

To je bil zgodovinski sporazum, saj je bil Pepsi prvi zahodni izdelek, hkrati pa je Pepsi postal ekskluzivni uvoznik vodke Stoličnaja na ameriškem tržišču.

Pepsi in njegova vojna mornarica

Leta 1989 je potekel rok prvotnega sporazuma med podjetjem Pepsi in ZSSR, zato so nastopila pogajanja za podpis novega. Do takrat je imel Pepsi že več kot 20 tovarn v ZSSR, ki so pripravljale pijačo za distribucijo. Novi trgovinski sporazum je tehtal okoli tri milijarde dolarjev in jasno je bilo, da samo vodka Stoličnaja ne bo mogla pokriti vseh stroškov. Sovjetska zveza je imela še vedno težave z menjavanjem rublja na mednarodnih trgih, zato je morala najti alternativno obliko plačila.

In Sovjetska zveza je spet našla rešitev: če je imela v sedemdesetih polno vodke, je v osemdesetih letih nasledila veliko količino vojaške opreme iz hladne vojne. Pepsiju je ponudila, da plača z mornarico dizelskih plovil. Pepsi je ponudbo sprejel, vedoč, da je bil to edini način za nadaljevanje prodaje Pepsija v ZSSR.

V sporazum je bilo vključenih 17 podmornic, križarka, fregata in rušilec, ki so jih na koncu prodali švedskemu podjetju, ki se je ukvarjalo z reciklažo. Po zaslugi teh podmornic je Pepsi med pogovori na Švedskem postal šesta največja svetovna sila po številu dizelskih podmornic.

Vir: APVir: AP

Po pisanju bloga La Aldea Irreductible je predsednik Donald Kendall nekoč v šali rekel svetovalci CIE: »Sovjetsko zvezo razorožujemo hitreje od vas.«

Razoroževali so … nepotrebno kovino.

Avtomat s Pepsi-Colo, Moskva, 1991. Vir: APAvtomat s Pepsi-Colo, Moskva, 1991. Vir: AP

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.