S čim se je ukvarjal Putin v Vzhodni Nemčiji?

09. avgust 2017 Oleg Jegorov
Preden je postal ruski predsednik, je agent KGB po imenu Vladimir Putin pet let služboval v Dresdnu v Nemški demokratični republiki. S čim se je pravzaprav ukvarjal?

 Angelikastraße 4, Dresden – bivši štab KGB, kjer je Putin delal v obdobju 1985-1989 / Brücke-OsteuropaAngelikastraße 4, Dresden – bivši štab KGB, kjer je Putin delal v obdobju 1985-1989 / Brücke-Osteuropa

»Bivši obveščevalni agent je nekaj, kar ne obstaja,« pravi ruski pregovor in pri Vladimirju Putinu, ki je delal za sovjetsko obveščevalno službo KGB med leti 1975 in 1991, se zdi ta pregovor upravičen. O svoji nekdanji službi, ki vključuje leta v Dresdnu (1985-1989) in štabu KGB v NDR, običajno ne govori. O operacijah, v katerih je sodeloval ali tujih agentih, s katerimi je delal, ni znanega skoraj nič. Nekaj podatkov pa je vendarle dostopnih.

“Dokaj rutinsko delo”

Putin je bil ob svoji napotitvi v Vzhodno Nemčijo dokaj mlad agent (star je bil 33 let). V tem času je bil že poročen s svojo (zdaj že bivšo) ženo Ljudmilo, s katero je imel hčerko Marijo, njegova mlajša hči Jekaterina se je rodila v Dresdnu leta 1986. Po opravljenem usposabljanju na Akademiji za zunanje obveščanje v Moskvi je Putin, ki tekoče govori nemško, imel na voljo dve možnosti. Lahko bi počakal še nekaj let ali pa sprejel takojšnjo premestitev v Vzhodno Nemčijo. Izbral je slednjo možnost.

Nekdanji agent KGB prepričan, da bi lahko preprečil atentat na Kennedyja

V knjigi intervjujev z naslovom Prva oseba se Putin spominja, da so se agenti KGB zanimali za pridobivanje vseh informacij povezanih z njihovimi strateškimi nasprotniki, s čimer je imel v mislih NATO. Svoje delo je skromno opisal kot »precej rutinsko« in naštel nekaj opravil, s katerimi se je moral ukvarjati: rekrutiranje informantov, pridobivanje informacij in njihov prenos v Moskvo.

Leta 2017 je med intervjujem za državno televizijo Rossija 24 Putin izjavil, da je bilo vso njegovo delo v zunanjem obveščanju tesno povezano z nelegalnim obveščanjem. Glede na to, da je bil Putin uslužbenec KGB-ja, je to pomenilo, da je komuniciral z nelegalnimi državljani in jim pomagal ostajati v kontaktu s »centrom«.

Kot ruski predsednik se Putin svojega službovanja v Nemčiji spominja z radostjo in ni pozabil svojih bivših kolegov. Letos je na primer osebno obiskal svojega nekdanjega šefa Lazarja Matvejeva in mu čestital za 90. rojstni dan.

Pitje piva in stasijevci za sosede

Nekdanja Putinova žena Ljudmila je v enem od intervjujev povedala, da je bila njihova družina navdušena nad nemško čistočo in organiziranostjo. Putin sam pa je priznal, da je medtem svojim službovanjem v Nemčiji pridobil 12 kilogramov zahvaljujoč nemškemu pivu, ki ga je pil za sprostitev ob koncu napornega delovnika. Po vrnitvi v Rusijo je izgubil pridobljeno maso – verjetno zato, ker rusko pivo v 90. letih ni bilo tako dobro.

Po Ljudmilinih besedah so pogosto imeli skupne večerje, na katere je Putin vabil svoje ruske in nemške kolege iz službe. Med njimi je bilo gotovo nekaj Stasijevih agentov, saj sta bili ZSSR in NDR zaveznici. Vzhodnonemški obveščevalci so živeli povsem zraven Putina.

Vladimir Putin med svojim službovanjem v Vzhodni Nemčiji. / www.putin.lifeVladimir Putin med svojim službovanjem v Vzhodni Nemčiji. / www.putin.life

Njegova družina ni živela ravno luksuznega življenja, kot pravi Putin. Edina stvar, za katero so uspeli privarčevati je bil avto, kar je bilo v takratnih socialističnih državah precej velika zadeva. Ljudmila je v nekem intervjuju povedala, se ji je zdelo, da Stasijevi agenti zaslužijo več kot KGB-jevi.

Putin in množice jeznih Nemcev

Stvari so se za Stasi spremenile leta 1989, ko je padel Berlinski zid in sta se Nemčiji začeli združevati. 5. decembra 1989 je Putin opazil množico jeznih državljanov, ki so vdrli v lokalno pisarno Ministrstva za državno varnost, ki je bila v isti ulici kot sedež KGB-ja in videl, da bo naslednja na vrsti njegova pisarna. Putin je poskušal poklicati KGB-jevo pisarno v Moskvi, ampak mu ni nihče odgovoril. Zato se je odločil ravnati po svoje.

Kot se spominja Siegfried Dannat, ki je bil del množice, je nek ruski oficir zapustil zgradbo in se približal zaprtim vratom. Ljudi je pozval naj se umaknejo od stavbe, saj je ta stala na sovjetskem ozemlju, oborožene straže pa so bile pripravljene streljati na vsakogar, ki bi poskušal vdreti. Dannat pravi, da je bil uradnik prijazen in je dobro govoril nemško. Njegove besede so množico pomirile, saj nihče ni želel prelivanja krvi, zato se je ta odmaknila in pustila KGB-jevo pisarno na miru.

Ta uradnik ni bil nihče drug kot Putin, ki ni imel dosti časa uživati svojega uspeha. Naslednjih nekaj dni so on in njegovi kolegi uničevali ves material, ki je bil povezan z aktivnostmi KGB-ja v Vzhodni Nemčiji. Najbolj dragocene dokumente so prepeljali v Moskvo, vse ostalo pa sežgali. »Žgali smo jih dan in noč,« se spominja Putin. »Sežgali smo toliko papirja, da se je pokvarila peč.« Kmalu zatem so Putin in njegova družina zapustili Dresden. Njegova misija je bila zaključena, prav tako pa tudi prisotnost KGB-ja v Nemčiji.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku