Zanimivi pripomočki zahodnih vohunov, ki jih je zasegla KGB

Ilya Ogarev
Russia Beyond Slovenija vam predstavlja zbirko posebnih vohunskih pripomočkov in orožij, ki so jih sovjetske in ruske protiobveščevalne službe zasegle tujim vohunom.

Palice z bodali./ Ilja OgarjovPalice z bodali./ Ilja OgarjovPalica s skritim bodalom je bila orožje za boj v neposredni bližini. Bodalo so lahko izvlekli kot meč ali ga namestili tako, da je palica postala kopje. Posamezni modeli so imeli še ojačano držalo, da so jih lahko vohuni uporabljali kot buzdovan.

Skrite pregrade za tihotapljenje in vohunjenje./ Ilja OgarjovSkrite pregrade za tihotapljenje in vohunjenje./ Ilja OgarjovTakšne skrivne pregrade so uporabljali predvsem za tihotapljenje prepovedanega blaga, uporabne pa so bile tudi za vohune.

Kamere v urah in vžigalnikih. / Ilja OgarjovKamere v urah in vžigalnikih. / Ilja OgarjovKamere, skrite v majhnih vsakodnevnih predmetih, kot sta vžigalnik in ročna ura, spadajo med najpogosteje zasežene naprave tujih vohunov.

Oddajnik, vgrajen v kasetofon. / Ilja OgarjovOddajnik, vgrajen v kasetofon. / Ilja OgarjovStrokovnjaki tujih obveščevalnih služb so pogosto vgrajevali radijske oddajnike v kasetofone, kar jim je omogočalo komunikacijo s svojimi agenti na sovjetskem ozemlju.

Knjige za dešifriranje kodiranih sporočil. / Ilja OgarjovKnjige za dešifriranje kodiranih sporočil. / Ilja OgarjovTuji vohuni so za dešifriranje kodiranih informacij uporabljali knjige v tujih jezikih z nepričakovano vsebino: od pravljic in romanov do navodil za uporabo tehnologije.  

Skrivna pregrada v držalu za pisala in miniaturna kamera v električnem brivniku. /Ilja OgarjovSkrivna pregrada v držalu za pisala in miniaturna kamera v električnem brivniku. /Ilja OgarjovObičajne predmete so uporabljali za skrivanje posebnih vohunskih naprav ali podatkov. V držalu za pisala so naredili skrivno pregrado, v brivskem aparatu pa namestili miniaturno kamero.

Predmeti s skrivnimi pregradami za komunikacijo med agenti. / Ilja OgarjovPredmeti s skrivnimi pregradami za komunikacijo med agenti. / Ilja OgarjovS pomočjo skrivnih pregrad v predmetih iz različnih materialov (plastika, kovina, les) so agenti dobivali navodila za svoje misije, sredstva za kodiranje in denar.

Oddajnik, skrit v torbi. / Ilja OgarjovOddajnik, skrit v torbi. / Ilja OgarjovOddajniki, ki so jih vohuni uporabljali za pošiljanje podatkov in sprejem navodil iz vohunskega centra, so bili običajno kompaktni in so jih lahko namestili v manjšo torbo.

»Skakači«. / Ilja Ogarjov»Skakači«. / Ilja OgarjovSkakači (noži, ki jim rezilo skoči iz ročaja) so vohunom služili za zaščito pred protiobveščevalci.

Skrivne pregrade. / Ilja OgarjovSkrivne pregrade. / Ilja OgarjovV vdolbinah, skritih v lesenih ploščicah, so vohuni skrivali denar, skrivne materiale, sredstva za kodiranje in kode.

Naprava za elektrošok, vgrajena v svetilko. / Ilja OgarjovNaprava za elektrošok, vgrajena v svetilko. / Ilja OgarjovSvetilka-elektrošok je orožje za neposreden boj, ki so ga uporabljali vohuni in diverzanti. Zaradi električnega toka se je lahko sovražnik onesvestil in s tem vohunu omogočil, da pobegne in se skrije.

Pištole v obliki rulete in kemičnega svinčnika. / Ilja OgarjovPištole v obliki rulete in kemičnega svinčnika. / Ilja OgarjovPištola v obliki francoske rulete Le protector je imela deset metkov. Zaradi majhnosti so jo lahko skrili ali nezaznavno držali v rokah in v žepu. Bila je smrtonosna pri streljanju iz neposredne bližine. Iz orožja v obliki kemičnega svinčnika so lahko streljali le enkrat.

Mini kamera agenta Cie Adolfa Tolkačova z navodili za uporabo. / Ilja OgarjovMini kamera agenta Cie Adolfa Tolkačova z navodili za uporabo. / Ilja OgarjovProtiobveščevalna služba KGB je 1985 ujela inženirja Adolfa Tolkačova, ki je delal kot konstruktor v podjetju Fazotron, največjem ruskem proizvajalcu vojnih radarjev. Ta je več let Cii pošiljal tajne podatke o razvoju ruske letalske industrije. Leta 1986 so ga obsodili na smrt in ustrelili.

Lasulja in umetni brki agenta Cie Michaela Sellersa. / Ilja OgarjovLasulja in umetni brki agenta Cie Michaela Sellersa. / Ilja OgarjovNamestnika sekretarja ameriškega veleposlaništva v Rusiji in agenta Cie Michaela Sellersa so marca 1986 ujeli v Moskvi, ko je stopil v zvezo z agentom protiobveščevalne službe KGB. Ameriški agent je za to priložnost spremeni svoj izgled z lasuljo in umetnimi brki. Sellersa so po aretaciji izgnali iz Sovjetske zveze.

Naprava za pošiljanje obveščevalnih podatkov, zamaskirana v drevesno vejo. / Ilja Ogarjov Naprava za pošiljanje obveščevalnih podatkov, zamaskirana v drevesno vejo. / Ilja Ogarjov Naprava za prenos obveščevalnih podatkov po radijski zvezi je bila zamaskirana v drevesno vejo, našla pa jo je sovjetska služba blizu zračne baze v Vzhodni Nemčiji. Podatke je sprejemala obveščevalna služba Nata v Zahodni Nemčiji.

Očala agenta Cie Genadija Smetanina s stekleničko strupa v okvirju in torba za ribolov agenta FBI in CIA Dmitrija Poljakova s skrivnimi žepi. / Ilja OgarjovOčala agenta Cie Genadija Smetanina s stekleničko strupa v okvirju in torba za ribolov agenta FBI in CIA Dmitrija Poljakova s skrivnimi žepi. / Ilja OgarjovPolkovnika Glavne obveščevalne uprave Genadija Smetanina, ki je svoje usluge ponudil agenciji CIA, je KGB odkril in aretiral leta 1985. Agent je imel očala, v katerih se je skrivala steklenička s strupom. V etuiju za očala so bila navodila, kako kontaktirati agente Cie. Smetanin ni imel priložnosti uporabiti strupa, ker je bil obsojen na smrt s streljanjem.

Generalmajor Glavne obveščevalne uprave Dmitrij Poljakov je več kot 20 let delal za FBI in Cio. Dočakal je celo upokojitev (z zelo dobro pokojnino). Uničil je vse dokaze o svojih tajnih operacijah, razen enega predmeta – torbe za ribolov z vabami. Torba je imela skrivne žepe za beležke, v katerih so bile zapisane kode za dešifriranje. Poljakov jo je preprosto pozabil uničiti. Ustrelili so ga leta 1987.

Oprema agenta CIA Aleksandra Ogorodnika. / Ilja OgarjovOprema agenta CIA Aleksandra Ogorodnika. / Ilja OgarjovNamestnik sekretarja sovjetskega veleposlaništva v Kolumbiji Aleksander Ogorodnik je delal za Cio v začetku 70. let. Protiobveščevalna služba KGB ga je odkrila in aretirala, junija 1977 pa je v Moskvi storil samomor. CIA ni vedela za Ogorodnikovo smrt, kar je KGB pomagalo identificirati njegove zahodne stike v Moskvi.

Nož Aleksandra Ogorodnika in škatlica, ki jo je zanj pustila Marta Petersson. / Ilja OgarjovNož Aleksandra Ogorodnika in škatlica, ki jo je zanj pustila Marta Petersson. / Ilja OgarjovAgentka Cie Marta Petersson je delala na ambasadi in je zato uživala diplomatsko imuniteto. Na moskovskem Krasnoluškem mostu je za Ogorodnika pustila škatlico, zamaskirano v kamen. KGB jo je ujel pri delu, nato pa so jo izgnali iz države.

Oprema estonske obveščevalne službe. / Ilja OgarjovOprema estonske obveščevalne službe. / Ilja OgarjovNa začetku tega tisočletja so pripadniki uprave zvezne varnostne službe v Pskovski regiji opazili sumljiv avtomobil blizu vhoda v stavbo. V njem so našli opremo za snemanje, ki je pripadala estonskim obveščevalnim službam.

Vohunska oprema agenta Cie Pjotra Popova. / Ilja OgarjovVohunska oprema agenta Cie Pjotra Popova. / Ilja OgarjovKGB je leta 1959 aretirala polkovnika Glavne obveščevalne uprave Pjotra Popova, ki ga je Cia rekrutirala v Avstriji. Ta je Američanom izdajal podatke o sovjetski obveščevalni službi v Avstriji in o prvi sovjetski vojaški vaji, na kateri so uporabili jedrsko orožje. Vojaški kolegij Vrhovnega sodišča ZSSR ga je 1960 obsodil na smrt s streljanjem.

Kovčki japonskega diplomata, polni presenečenj. / Ilja OgarjovKovčki japonskega diplomata, polni presenečenj. / Ilja OgarjovDecembra 1935 sta dve sovjetski državljanki poskušali pobegniti iz države v kovčkih japonskega diplomata. Ker je šlo za diplomata, njegove osebne prtljage niso pregledovali. Vendar se je zaradi mraza in dolgega čakanja na sovjetsko-poljski meji ena od njiju izdala, nato pa so odkrili še drugo. Obe so aretirali.

Naprava za pošiljanje obveščevalnih podatkov, zamaskirana v panj. / Ilja OgarjovNaprava za pošiljanje obveščevalnih podatkov, zamaskirana v panj. / Ilja OgarjovEnkrat je protiobveščevalna služba KGB odkrila ameriško visokotehnološko napravo za snemanje, zamaskirano v panj in postavljeno blizu protiraketne baze blizu Moskve. Naprava je snemala vojaško-tehnološke parametre in pošiljala podatke na vojaško-izvidniški satelit.

Mini kamera japonskega vohuna./ Ilja OgarjovMini kamera japonskega vohuna./ Ilja OgarjovAgenti sovjetske protiobveščevalne službe so zaplenili mini kamero japonskega vohuna na ruskem Daljnem vzhodu leta 1942.

Vohunska oprema britanskega in ameriškega agenta Olega Penkovskega./ Ilja OgarjovVohunska oprema britanskega in ameriškega agenta Olega Penkovskega./ Ilja OgarjovOktobra 1962 je protiobveščevalna služba KGB pridržala agenta MI6 in CIA, polkovnika Glavne obveščevalne uprave Olega Penkovskega. Z mini kamero Minox je naredil okoli 5000 fotografij sovjetskega orožja, kar je imelo veliko vrednost za zahodne obveščevalne službe. Penkovskega so maja 1963 obsodili na smrt s streljanjem.

Pištola, skrita v knjigi. / Ilja OgarjovPištola, skrita v knjigi. / Ilja OgarjovUčbenik politične ekonomije s skrito madžarsko pištolo Liliput Kal kalibra 6,35 mm iz leta 1925. Zaplenili so jo nemškemu vohunu tik pred začetkom druge svetovne vojne.

Igla z zastrupljeno konico, svetilka in pištola z dušilcem so pripadali ameriškemu vohunu Francisu Powersu. / Ilja OgarjovIgla z zastrupljeno konico, svetilka in pištola z dušilcem so pripadali ameriškemu vohunu Francisu Powersu. / Ilja OgarjovAmeriškega pilota Francis Gary Powers so sestrelili pri današnjem Jekaterinburgu 1. maja 1960 z raketo zemlja-zrak, ko je v vohunskem letalu U-2 letel nad sovjetskim ozemljem.

Fragment sestreljenega ameriškega vohunskega letala U-2. / Ilja OgarjovFragment sestreljenega ameriškega vohunskega letala U-2. / Ilja OgarjovPilot se je uspel katapultirati. Ko so ga ujeli, so sovjetski agenti pri njem našli iglo z zastrupljeno konico, svetilko in orožje ameriških obveščevalnih služb – pištolo High Standard HDM z dušilcem. Powersa so 10. februarja 1962 predali ZDA v zameno za sovjetskega obveščevalca Rudolfa Abelja, ki so ga ujeli v ZDA.

RBTH se zahvaljuje Centralnemu obmejnemu muzeju Zvezne varnostne službe za pomoč pri pripravi fotografij za ta članek.

 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke