Zdravljenje raka, ki bo pisano na kožo posamezniku

Znanstveniki z več pomembnih ameriških univerz so v sodelovanju s sanktpeterburško Univerzo za informacijske tehnologije, mehaniko in optiko (ITMO) analizirali 1144 genomskih profilov bolnikov s pljučnim adenokarcinomom in skvamoznoceličnim karcinomom pljuč, ki sta dve izmed najpogostejših oblik pljučnega raka.

V preteklosti so raziskovalci predvidevali, da obstaja podobnost med vzrokoma za nastanek mutacije celice pri pljučnem adenokarcinomu in skvamoznoceličnemu karcinomu pljuč. A nova študija je pokazala, da je od osnovnega tipa celice odvisno, ali bo mutacija sprožila nenadzorovano rast in razmnoževanje celice ali ne.

»Treba je opraviti še več študij, da bi določili, kaj povzroči mutacije gena, ki sproži nenadzorovano rast pri eni vrsti celic, pri drugih pa ne,« pravi vodilni avtor članka Johua Campbell, podoktorski študent na Inštitutu Broad MIT in na Harvardu. »Potrebujemo nova znanja za bolj popolno razumevanje molekularnih poti, ki so vpletene v rast tumorja, kar bo pripomoglo k razvoju boljših zdravil.«

Ruski doseu017eki na podrou010dju nadomestnih virov

Raziskovalci so odkrili tudi več proteinskih fragmentov, ki jih imunski sistem lahko prepozna, zato pa lahko služijo kot markerji za prepoznavo in uničenje raka. Po predvidevanjih bi lahko kar 47 odstotkov vzorcev pljučnega adenokarcinoma in 53 odstotkov vzorcev skvamoznoceličnega karcinoma pljuč zdravili z imunoterapijo, ki namerava v procesu zdravljenja izkoristiti zmožnosti imunskega sistema pacienta.

Prednost imunoterapije pred kemoterapijo in radioterapijo je prepoznavanje celic tumorja, pri tem pa zdravljenje prizanaša zdravim celicam. »Imunski sistem je zelo selektiven, mi moramo le obvestiti telo, da je spregledalo nekaj zelo pomembnega,« je povedal Anton Aleksandrov, raziskovalec ITMO, ki dela na razvoju računalniškega programa za imunološke študije.

»Celica izdeluje majhne delce proteinov, imenujemo jih epitopi, ki jih pregleduje imunski sistem. Ko zaradi nekega razloga imunski sistem ni sposoben zajeti epitopa mutiranega proteina oziroma ga ne prepozna, se lahko v telesu razvije tumor,« je povedal Aleksandrov. »Iskanje epitopov, ki jih imunski sistem bolnika lahko zazna, je kritično za razvoj posamezniku prilagojenih zdravljenj raka.«

Študijo je vodil Matthew Meyerson, višji sodelavec Inštituta Broad in profesor patologije na Inštitutu za raka Dana-Farber ter na harvardski medicinski šoli v Bostonu.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.