V Jamalo-Neneckem avtonomnem okrožju na ruskem Daljnem severu poteka boj proti izbruhu antraksa. Do sedaj je umrlo več kot 2000 jelenov. Hospitalizirali so 90 prebivalcev tundre, od tega 53 otrok. V bolnišnici je umrl 12-letni deček.
Po besedah direktorice Ruske agencije za nadzor varnosti potrošnikov Anne Popove so se otroci okužili zaradi ljudskih običajev. Nekatere družine na Jamalu še danes pijejo jelenovo kri in jedo surovo meso. Otroci po tradiciji z zobmi izsesavajo žile jelenov. »Na ta način otroci sodelujejo pri pripravi vrvi iz živalskih žil,« pravi Popova. Po njenih besedah se je bilo v takšni situaciji nemogoče izogniti izbruhu.
Da bi preprečili širjenje okužbe so prebivalcem tundre zažgali osebne predmete (sanke, obleke, hišne pripomočke ...). Na tem območju poteka množično cepljenje ljudi in živali. Iz zraka stanje nadzirajo brezpilotna letala.
Press photo
Glavni razlog za dogajanje na Jamalskem polotoku je segrevanje. Čez mesec je temperatura dosegla okoli +35 stopinj Celzija. Zaradi tega se je začel taliti zgornji sloj permafrosta (trajno zmrznjene zemlje), ki je v sebi zadrževal spore antraksa. Te spore so odporne na ekstremne temperature in lahko živijo v zemlji več kot sto let. Spore so skupaj z jelenovimi lišaji (z njimi so se hranili jeleni) prišle v organizem živali, ki so bile že prej močno oslabljene. Prav tako so lahko spore padle v vodo. Znanstveniki preverjajo, ali je prišlo tudi do tega.
Drugi razlog je preveliko število udomačenih jelenov. Na Jamalu jih je 700 tisoč glav, kar predstavlja več kot 44% vseh ruskih jelenov, pašniki v tej regiji pa so primerni le za 100-150 tisoč živali.
Vsako leto na Jamalu proizvedejo več kot 2,5 tisoč ton mesa severnih jelenov, v regiji pa so nameravali to številko leta 2017 povečati na 4 tisoč ton. Trenutno je prodaja mesa, rogov in kože začasno prepovedana. V primeru stabilizacije razmer tradicionalni zakol jelenov načrtujejo konec novembra oziroma decembra.
»Udarjanje jelenovih kopit je prepogosto ter uničuje tla in vegetacijo. To povečuje tveganje okužbe: tali se permafrost in na razgaljenih pašnikih jeleni skupaj z rastlinami zaužijejo tudi okuženo zemljo,« je za RBTH povedal direktor Inštituta za ekologijo rastlin in živali Vladimir Bogdanov.
Poleg tega se je v današnji Rusiji spremenil postopek obveznega cepljenja jelenov, ki so ga uvedli v Sovjetski zvezi. Leta 1967 so razglasili, da na tem območju ni več antraksa, leta 2007 pa so prenehali s cepljenjem.
»V sosednih regijah – Jugra, Komi – so s cepljenjem nadaljevali. Mi pa smo se iz neznanega razloga, četudi imamo največjo čredo na svetu, odločili, da nam ni potrebno cepiti jelenov. Zdi se mi, da je bila leta 2007 storjena zelo resna napaka,« je situacijo komentiral okrožni guverner Dmitrij Kobilkin.
Press photo
Znanstvenike skrbijo pokopane okužene živali. »Kar se tiče starih pokopov, so del trupel izvlekli mrhovinarji, del pa je ostal na zemlji, ki ga bo naslednje leto prekrilo rastlinje,« je za RBTH povedal doktor veterine Nikolaj Meljnik.
Po besedah Meljnikova je evidence o zakopanih živalih prej vodilo sovjetsko ministrstvo za kmetijstvo. »Z razpadom Sovjetske zveze so nekatere vasi izginile, nekateri rajoni so se preimenovali, nastala je zmeda,« je rekel znanstvenik.
Takšni pokopi ali »pašniki smrti« obstajajo tudi v drugih severnih regijah. V Jakutiji denimo po podatkih regionalne veterinarske službe obstaja 285 pokopov antraksa, pri tem pa poznajo natančno lokacijo le za 77 primerov. Drugih 208 se nahaja na prometno nedostopnih mestih. Na srečo v republiki izvajajo obvezno cepljenje.
Najhujši primer izbruha antraksa v Rusiji (Sovjetski zvezi) se je zgodil leta 1979 v Jekaterinburgu (tedaj Sverdlovsk), ko je umrlo 64 ljudi. Od leta 2009 do leta 2014 so v Rusiji zabeležili 40 primerov antraksa, kar je za 43% več kot v preteklih petih letih. Okužbe so zabeležili v Severnokavkaškem, Južnem in Sibirskem okrožju.
Z odstranjevanjem letos poginulih živali se trenutno ukvarja enota radiacijske, kemijske in biološke zaščite ruske vojske. Poginule jelene zažigajo. Stara avtomobilska kolesa, posebne zmesi in naftni derivati zagotavljajo dolgo gorenje. Potem telo smatrajo kot primerno za dezinfekcijo. Samo na takšen način je mogoče uničiti spore.
»Tukaj ni niti cest niti komunikacijskega omrežja. Dostaviti mrhovino na eno mesto, brez da bi z nje nekaj kapnilo ali odpadlo, je praktično nemogoče. Zato je bila sprejeta odločitev, da se vsak jelen zažge na licu mesta,« je za RBTH dejal namestnik direktorja v Arktični znanstveno-raziskovalni postaji Inštituta za ekologijo rastlin in živali Aleksandr Sokolov.
Press photo
Kako nas bo naslednjič »presenetilo« globalno segrevanje, lahko samo ugibamo. Znanstveniki opozarjajo, da bi se lahko ponovno pojavile »pozabljene« bolezni iz 18. in 19. stoletja, kot so ošpice, pa tudi nove, prej nepoznane okužbe, ki bi prišle iz zakopanih mamutov.
Ekosistem Arktike se spreminja. To potrjujejo tudi študije Arktične znanstveno-raziskovalne postaje Inštituta za ekologijo rastlin in živali, ki se nahaja samo nekaj deset kilometrov od okuženega območja.
»Pred dvema letoma smo zabeležili smrtnost jelenov, ki je bila mnogo večja od trenutne. Spomladi se je na zasneženo tundro izlil leden dež, ki je na površini ustvaril trdno skorjo. Skorja je otežila jelenom dostop do hrane,« razlaga Aleksandr Sokolov. »Na našem področju so se prvič v velikem številu pojavile lisice in sive vrane, naraslo je število arktičnih lisic in gorskih kun. Na začetku so se ti plenilci razmnoževali po zaslugi dobre krmne baze, ki so jo predstavljali mrtvi jeleni, nato pa so se preusmerili tudi na postrušnike (leminge) in ptice – hranijo se z gnezdi jerebic, kljunačev, gosi in rac.«
Press photo
Jastrebi so potencialni prenašalci antraksa. Vendar pa po mnenju Sokolova ti ne predstavljajo globalne grožnje.
»Če arktična lisica ali (navadna) lisica poje okuženo meso, bo najverjetneje umrla v roku dveh ali treh dni. V tem času ne bo prišla daleč od mesta izvora okužbe,« pojasnjuje Sokolov. »Kar se tiče galebov, ptice niso izpostavljene antraksu. Posamezni primerki nimajo možnosti, da bi prenašali veliko spor naenkrat. To pomeni, da tveganje širjenja bolezni ne presega desetih kilometrov.«
Oblasti so za vsak primer prepovedale lov na vodne ptice v celotnem okrožju. Prav tako svetujejo prebivalcem, da ne nabirajo gob in jagod, po katerih je sicer Jamal zelo znan.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
