Zakaj Rusija zaostaja pri razvoju alternativnih virov energije

Za razliko od evropskih držav so v Rusiji tradicionalni viri energije – nafta, premog in plin – tako poceni, da alternativni viri energije dolgo ne bodo ekonomsko rentabilni. »Alternativni viri energije se trenutno [v Rusiji] rabijo tam, kjer obstajajo določeni problemi pri oskrbi s tradicionalnimi gorivi,« je za RBTH povedal Valentin Parmon, dolgoletni vodja Inštituta za katalizo na sibirskem oddelku Ruske akademije znanosti.

Valentin Parmon

»Pri katalizi gre za uporabo posebnih spojin in materialov – katalizatorjev – ki pospešujejo kemijske reakcije. Devetdeset odstotkov svetovne kemijske industrije temelji na katalizi. Da vam dam neko predstavo o obsegu, lahko rečem, da samo v Rusiji s temi tehnologijami v enem letu izdelajo za bilijon rubljev izdelkov, v svetu pa za dva ali tri bilijone dolarjev.«

Po besedah akademika bi se lahko situacija bistveno spremenila, če bi nekaj prisililo oblasti, da bi s politično odločitvijo povečale ekonomsko rentabilnost alternativnih virov energije. To bi se lahko zgodilo z uspešnim prehodom zahodnih držav na nove standarde letalskih goriv z biološkimi dodatki, o čemer so znanstveniki opozorili rusko vlado že pred štirimi leti. Medtem so se letalske družbe že začele ukvarjati s tem problemom, vendar razprava še ni prišla v javnost.

Aleksej Kokorin, WWF

»Alternativni viri energije se v Rusiji počasi razvijajo zaradi treh glavnih razlogov: zaradi tveganj in pomanjkanja poceni dolgoročnih posojil, zaradi zelo nizke cene elektrike in tradicionalnih virov ter zaradi obilja ne dovolj izkoriščenih kapacitet. Kapaciteta vseh elektrarn v Rusiji znaša okoli 235 GW, medtem ko na vrhuncu uporabljajo le 150 GW. Da bi razvili zeleno energijo, bi morali prisilno in previdno izključiti odvečne elektrarne, za kar pa je potrebna politična volja.«

»To bi lahko bil hujši udarec od vseh gospodarskih sankcij, ker je v Rusiji skoraj vso potniško letalstvo uvoženo,« je dejal Parmon. Po svetu se ustvarja na milijone ton takšnega kerozina, ki bi ga morala Rusija uvažati, če ne bo zagnala zelene proizvodnje, za kar pa ima tako tehnologijo kot surovine. Po besedah znanstvenika Finska medtem že proizvaja letalski biokerozin, ki ga med drugim delajo iz oranžnih knežjih mušnic, uvoženih iz Leningrajske pokrajine.

Katalizatorske tehnologije, ki jih razvijajo na Parmonovem inštitutu, omogočajo pridobivanje energije iz sonca, vsake biomase, oblik črnega premoga, odpadnega blata in drugih odpadkov.

Sovjetska zveza je bila pionirka pri razvoju alternativnih virov energije. Po informacijah ruskega Ministrstva za gospodarski razvoj so v sovjetskih časih podrobno preučili in zabeležili vsa območja, kjer bi lahko proizvajali zeleno energijo, vendar so ta dela po razpadu Sovjetske zveze zaustavili in so jih nadaljevali šele v obdobju rasti po letu 2000.

Sončna energija in čisti avtomobili

Že v sovjetskih časih je inštitut razvil reaktor in katalizatorje, ki so sposobni pretvarjati sončno energijo v kemično energijo s 43% učinkovitostjo. »S podobno tehnologijo lahko tudi jedrsko energijo pretvorimo v kemično energijo (pred nami nihče ni pomislil, da bi postavili katalizator v jedro reaktorja), pa tudi energijo mikrovalovnega sevanja.«

Da bi zmanjšali tehnološki zaostanek za Zahodom, Japonsko in Kitajsko, je Rusija proizvajalcem električne energije naročila obvezno povečanje mest za proizvajanje sončne energije za 70%, za vetrno energijo pa do 25% povečanje v letu 2016 in 65% povečanje v letih 2019-2024.

Inštitut je razvil tudi napravo za avtomobile, »ki del goriva pred vhodom v cilinder motorja pretvori v mešanico vodika in ogljikovega monoksida.« Ta rešitev po Parmonovih besedah reši dva problema naenkrat, saj zagotavlja čiste emisije in poveča učinkovitost goriva za 30 odstotkov. Takšne naprave so »bolj učinkovite od trenutnih hibridnih vozil in lažje za proizvodnjo«.

Črni premog, lupine riža in blato iz čistilnih naprav

Inštitut za katalizo je prav tako predlagal uporabo katalizatorjev pri zgorevanju trdih goriv, tudi tistih z nizko kvaliteto. »Pet kotlov v Rusiji že deluje s to tehnologijo,« je dejal Parmon. »Ne ustvarjajo dima. Takšni kotli porabijo od dva- do štirikrat manj premoga kot običajni kotli. Štirje so v Sibiriji, eden je v regiji Amur. To so že industrijski, ne pa eksperimentalni kotli.«

Aktivna gradnja sončnih elektrarn se je v Rusiji začela šele leta 2015, ko so zagnali 50 MW kapacitete. V Kalmikiji trenutno postavljajo vetrno elektrarno. Vendar bodo glavni obnovljivi vir energije v Rusiji še dolgo predstavljale hidroelektrarne, ki trenutno skrbijo za okoli 17% vseh potreb po električni energiji.

»Isti princip se sedaj razvija za goreče blato iz čistilnih naprev. Naprave za čiščenje voda imajo velika polja, kjer akumulirajo velike količine tega blata, ki ga ne morejo izpustiti, saj lahko vsebuje strupene elemente. Z uporabo naše tehnologije se lahko to blato uporabi kot gorivo. Istočasno se lahko uporabi pepel, ki se ga dodaja v spodnje plasti pri tlakovanju z betonom.«

Z isto tehnologijo je mogoče pridobivati tudi energijo iz riževih lupin, v katerih 20 odstotkov predstavlja pesek, enako velja celo za ostanke palmovih dreves, ki ostanejo po izkoriščanju palmovega olja.

Ruski dosežki na področju nadomestnih virov

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.