“Zemlja je prečudovita. Je najbolj opazen, topel in moder planet”

Valerij Ivanovič Tokarev.

Valerij Ivanovič Tokarev.

NASA
Valerij Ivanovič Tokarev je upokojeni ruski kozmonavt, heroj Rusije, pilot, od leta 2013 pa tudi župan Zvezdnega mesta. V Slovenijo je prišel na povabilo potapljačev invalidov iz Slovenskih Konjic, ki so se leta 2013 kot prvi potapljači invalidi na svetu v ruskem Zvezdnem mestu potopili v tamkajšnjem hidrolaboratoriju, ki je namenjen simulaciji hoje kozmonavtov v breztežnostnem prostoru.

Ste župan Zvezdnega mesta, ki je nekakšna zibelka sovjetskega vesoljskega programa. Kakšne zanimive projekte trenutno izvajate?

Zvezdno mesto je v prehodnem obdobju. Še ne tako dolgo nazaj je bilo to zaprto vojaško mesto. Vsi, ki smo tam delali, smo bili vojaki. Tudi v Centru za pripravo kozmonavtov. Nekaj let nazaj smo izpod okrilja Ministrstva za obrambo prešli pod rusko vesoljsko agencijo Roskozmos. Naše mesto še vedno ostaja zaprto. V prehodnem obdobju nikjer nimajo velikih projektov. Imamo kompleksen načrt razvoja Zvezdnega mesta. Za uresničitev naših načrtov sta potrebna čas in denar, ki ju zaenkrat ni. Načrtuje se, da Zvezdno mesto postane sodobna zibelka ruske kozmonavtike. Tradicija in zgodovina sta prvovrstni. V marsičem smo bili prvi na svetu.

Bi lahko rekli, da se je zvezdni trenutek za Zvezdno mesto končal?

Žal to drži. Želimi si, da bi bilo Zvezdno mesto na svetovnem nivoju. Že nekaj desetletij se ni gradilo nič.

Kaj pa vesoljski turizem?

Tudi za vesoljski turizem je potrebno imeti infrastrukturo. Celo muzej je zastarel, čeprav imamo ogromno zgodovinskih eksponatov iz zlatega obdobja kozmonavtike, se pravi iz 60-ih let prejšnjega stoletja, ko je bila kozmonavtika v središču pozornosti. O njej se je pisalo na prvih straneh časopisov, nobena televizijska oddaja ni minila brez tega.

Vir: NASAVir: NASA

Zdaj tudi med mladimi kozmonavtika ni več tako priljubljena. Včasih so verjetno vsi fantki sanjarili, da bodo kozmonavti?

Res je. To se jim je zdelo nekaj skrivnostnega, neobičajnega. Nekaj desetletij nazaj je bilo več romantike. Mladina je danes precej bolj pragmatična.

Ali trenutne napetosti med ZDA in Rusijo vplivajo tudi na sodelovanje v vesoljskem programu?

Med hladno vojno je bila napetost še večja, vendar smo z astronavti vedno povsem normalno sodelovali. Zdaj ne moremo govoriti o hladni vojni, ampak bolj o nekakšni zaostritvi. V Ruski federaciji je zaradi tega med mladimi izjemno narasel patriotizem. Mladi Rusi se raje odločajo za služenje v vojski, želijo izpolniti svoj dolg do domovine.

Tudi sami ste v osnovi vojak.

Da, vojak sem postal pri 16 letih. Večino življenja sem bil zaposlen pri Ministrstvu za obrambo. Bil sem del vojaško-letalskih sil.

Kaj si mislite o operaciji ruske vojske v Siriji?

Tega raje ne bi komentiral, saj ne sodi v mojo pristojnost.

Kako ste postali kozmonavt? Rekli ste, da je bilo takrat več romantike? Ste postali kozmonavt zaradi romantike?

Takrat so vsi govorili o kozmonavtiki. Najprej sem želel biti vojaški pilot. To sem tudi postal. Potem sem letel na vojaških lovcih. Ker je med vojaškimi piloti največji dosežek, če postaneš testni pilot, sem postal še to. V letalstvu sem dosegel vse. Takrat je bil zelo aktualen program sovjetskega vesoljskega raketoplana Buran. Bil sem primeren tako po starosti kot po zdravju in profesionalnih kvalitetah. Izbrali so me v skupino kozmonavtov, ki bi morali testirati Buran.

Ampak iz tega potem ni bilo nič.

Usoda je bila taka, da so z razpadom Sovjetske zveze propadli tudi številni programi. 

Na kakšnih plovilih ste potem vendarle poleteli v vesolje?

Ko so zaprli program Buran, sem postal del Mednarodnega vesoljskega programa. Leta 1999 sem letel na ameriškem Shuttlu. Potem sem letel še na našem Sojuzu. V vesolju sem vse skupaj preživel 200 dni.

Kateri je boljši, Shuttle ali Sojuz?

Vsaka vesoljska ladja je narejena za določene cilje. Space Shuttle in Sojuz sta plovili različnih generacij. Kot je pokazala zgodovina, je Sojuz precej bolj zanesljiv. Je pa seveda precej manjši. Teža Shuttla znaša 100 ton, Sojuza pa komaj 7,5 ton. Poleg tega ni primerljiva njuna cena. Ruski je precej cenejši.  Številke so neprimerljive. Treba je odvzeti kar nekaj ničel. To je velika razlika. Kljub temu je Sojuz zanesljiv in svoje funkcije odlično opravlja.

Vir: NASAVir: NASA

Ali so bili Američani dejansko na luni?

Tega ne moremo zanikati. Gre za dejstvo. Drug drugega smo natančno spremljali in če bi šlo za prevaro, tega ne bi mogli tako dolgo skrivati. Poleg tega so nam kot dokaz podarili tudi zemljo z lune.

Kako veste, da je to res prst iz lune?

Zato, ker smo jo tudi mi pripeljali z lune s pomočjo Lune 16. Sicer samo nekaj deset gramov, Američani so jo pripeljali več kilogramov. Izmenjali smo si to prst in potrdili, da je njena kemična sestava enaka.

Večkrat ste se tudi sprehodili po vesolju. 

Res je. Po vesolju sem se sprehajal tako v ruskem kot ameriškem skafandru. Oba dobro opravljata svoji funkciji. Razlika je, da je ruski skafander precej težji, pritisk v njem je višji, zato je v njem težje delati v odprtem vesolju. V ameriškem je lažje delati, ker je mehkejši. Po drugi strani je proces priprave na hojo v odprtem vesolju v ruskem skafandru lažji. Za saturacijo potrebuješ samo 30 minut, v ameriškem skafandru pa 4 ure. Nekje pridobiš, nekje izgubiš. Ameriški skafander je sestavljen iz spodnjega in zgornjega dela, zato si ga sam ne moreš obleči. V ruski skafander lahko zlezeš sam in sam ga lahko tudi snameš. Ne potrebuješ pomoči.

Kako je iz vesolja videti Zemlja?

Zemlja je prečudovita. Je najbolj opazen, topel in moder planet. Je živa. Vse ostalo, kar vidiš iz vesolja, je zelo hladno, ledeno. Po občutku ni živo, ampak mrtvo. Ko gledaš zemljo, poleg tega še veš, da je tam tvoj dom. Celo čisto vizualno je videti kot dom. V vesolju je vse zelo radikalno. Ali je temno ali pa svetlo, ni somraka.

Bi rekli, da je dolgočasno?

Ravno obratno. Dolgočasno bi bilo, če bi bilo vse sivo. Je zelo kontrastno, barve so izjemno močne, zato ni dolgočasno. Brez zaščite za oči tega ni mogoče gledati.

Kaj pa na vesoljski ladji? Lahko človeku postane dolgčas?

Ne. Ko sem še delal kot kozmonavt, sva ekipo sestavljala samo dva človeka, zato sva bila neprestano zasedena z delom.

Rusinja Valentina Tereškova je bila prva ženska v vesolju. Ali je v ruskem vesoljskem programu veliko žensk?

Res je. Valentina je v vesolje kot prva ženska poletela leta 1963. Trenutno v ruskem vesoljskem programu ne sodeluje veliko žensk. Sta samo dve. Ni tako kot pri Nasi, kjer imajo  velik odstotek žensk.

Kozmonavt Valerij I. Tokarev (spredaj), astronavt William S. McArthur, mlajši, oba letalska inženirja Osme posadke ter astronavt C. Michael Foale, poveljnik misije, sodelujejo pri usposabljanju v Vesoljskem centru Johnson (JSC). Vir: NASAKozmonavt Valerij I. Tokarev (spredaj), astronavt William S. McArthur, mlajši, oba letalska inženirja Osme posadke ter astronavt C. Michael Foale, poveljnik misije, sodelujejo pri usposabljanju v Vesoljskem centru Johnson (JSC). Vir: NASA

Ali je trenutno boljši ruski ali ameriški vesoljski program?

Gre za skupen program. Vsi, Rusi, Američani in Evropejci, letimo na eno postajo - Mednarodno vesoljsko postajo. Zdaj tja letijo samo ruska plovila, zato jih tja vozimo mi. Posadka mora izpolniti določen program, ki je skupen. So seveda poskusi, ki so čisto ameriški, ali pa čisto ruski, evropski. Na Mednarodni vesoljski postaji je v skladu s sporazumom sicer prepovedano izvajati tajne operacije.

Kaj je bila prva stvar, ki ste jo storili, ko ste se vrnili na Zemljo? Ste organizirali zabavo?

Če v vesolju preživiš veliko časa, potem ne moreš takoj na zabavo. Treba je nekoliko rehabilitirati organizem. Nismo sposobni živeti v vesolju. Breztežnost zelo slabo vpliva na človeka, na njegove mišice, kalcij v kosteh, kri. V vesolju je zato treba delati vaje. Na tiskovno konferenco greš lahko že naslednji dan. Seveda si pod nadzorom zdravnikov. Seveda si želiš objeti najbližje, želiš jesti normalno hrano. Hrana je sublimirana, zato nima vonja, svežine. Kmalu se je naveličaš. Želiš se stuširati. Želiš si svežega zraka. Želiš si sprehoda.

Kaj pa Mars?

O tem se veliko govori, vendar trenutno pot na Mars še ni izvedljiva. Nimamo še tehnologije za zaščito posadke. Potrebno je tudi povečati varnost celotnega vesoljskega kompleksa. V orbito sicer vozimo rezervne dele, sproti popravljamo, vendar to ni to.

Kako si želite, da bi se razvijal vesoljski program?

Vsekakor mora biti ta program skupen. ZDA imajo največ denarja, vendar same niso sposobne v vesolje pošljati svojih astronavtov.

V filmih o vesolju so vedno prisotni neki čudni zvoki. Kaj se sliši v vesolju?

Vsak človek lahko sliši vse, kar hoče slišati. Uporabljamo manj kot 3 odstotke sposobnosti naših možganov.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.