Ruski znanstvenik želi z novo tehnologijo dočakati 150 let

Karnauhov je prepričan, da bi lahko starejšim ljudem vstavljali lastne celice kostnega mozga. Pogoj je le, da so nepoškodovane. Vir: Panthermedia / Vostock-photo

Karnauhov je prepričan, da bi lahko starejšim ljudem vstavljali lastne celice kostnega mozga. Pogoj je le, da so nepoškodovane. Vir: Panthermedia / Vostock-photo

Biofizik Aleksej Karnauhov želi zaustaviti staranje s pomočjo genskih tehnologij in lastnega kostnega mozga. Sredi oktobra je uspešno zaključil s prvim delom svojega eksperimenta, s katerim želi podaljšati življenje.

Znanstvenik Aleksej Karnauhov, vodilni znanstveni sodelavec Inštituta za celično biofiziko Ruske akademije znanosti, je star 55 let. Karnauhov namerava živeti še celih 100 let – potem, ko bo na sebi preizkusil tehnologijo, ki mu omogoča uporabo celic kostnega mozga. Znanstvenik ne dvomi v uspeh svojega eksperimenta.

Sredi oktobra je zaradi svojih sanj Aleksej prestal zahtevno operacijo. Vzeli so mu okoli 100 miligramov kostnega mozga, ga vstavili v epruvete in ga zamrznili. Čez nekaj let bodo vanj vstavili njegove lastne celice, ki jih hranijo v kriobanki.

»Glede na mojo starost in prestano operacijo se dobro počutim,« je Karnauhov sporočil za RBTH.

Pomladitev z lastnimi celicami

Karnauhov meni, da je v starejših letih za podaljševanje življenja potrebno vstavljati človekove lastne celice, ki še niso močno poškodovane zaradi različnih zunanjih vplivov. To na primer zadošča tudi za reševanje človeka, ki je bil podvržen smrtonosni dozi radioaktivnega sevanja.

Aleksej Karnauhov. Vir: Osebni arhiv.
Tehnologija ne omogoča, da bi povrnili mladost. Karauhov pravi, da bo tudi v prihodnje ostal v stanju človeka petdesetih let. Po mnenju ruskega biofizika umetno »pomlajevanje« lastnih celic ni varno.

»Umetno aktivirane celice z veliko količino genskih napak bi lahko odigrale negativno vlogo in pogubile človeka, lahko bi na primer sprožile tumor,« pravi Karnauhov. »Če v organizem preprosto vstavimo mlade matične celice z majhnim številom napak, so te sposobne same najti svoje mesto v organizmu in razviti nujne količine polnega celičnega materiala, s čimer postopoma vzdružujejo zdravje starejšega človeka.«

Življenjska doba miši se je podaljšala za 34%

Metodo so prvič začeli testirati pred okoli desetimi leti. Leta 2013 so se pojavili prvi rezultati: povprečna starost testiranih miši se je povečala za 34%.

»Rezultat je bil zelo zanimiv: povečala se je reproduktivna doba. Po človeških merah so samice rojevale pri 60-ih letih. Miši so bile bolj aktivne in so bile navzven videti mlajše – dlaka je ostajala bleščeča in puhasta. Pri tem za miši nismo vzpostavljali nekih posebnih pogojev. Živele so v skupnem vivariju in ustvarjale potomce, tako kot živali iz kontrolne skupine,« pripoveduje znanstvenik.

Leta 2015 je Karnauhov skupaj s kolegi iz Moskovske državne medicinske univerze Sečenova zagnal projekt, pri katerem skupaj preučujejo vpliv omenjene tehnologije na največjo življenjsko dobo miši. Čeprav eksperiment še traja, je že zdaj mogoče reči, da bo povečanje največje življenjske dobe živali v eksperimentu znašalo vsaj 30%.

Karnauhov je prepričan, da je metodo zaradi neškodljivosti že danes mogoče ponuditi vsem, ki jih to zanima. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.