V Rusiji so ženske v znanosti še v dokaj enakopravnem položaju z moškimi

Vir: Osebni arhiv
Po podatkih UNESCO delež žensk, ki so zaposlene v znanosti, v povprečju znaša 29%, v Rusiji pa kar 41%. Kaj stoji za temi številkami? Je res tako lahko biti znanstvenica v Rusiji?

Marija Logačeva je diplomirala na fakulteti za biologijo, danes pa študira genomiko različnih rastlin v Laboratoriju za genomsko analizo na Moskovski državni univerzi Lomonosova. Leta 2014 je za svoje raziskovalno delo prejela nagrado L'Oréal-UNESCO.

"Z možem oba delava v istem laboratoriju," pravi Logačeva. "To je odlično, saj se drugače sploh ne bi videla. Oba sva zelo predana svojemu delu."

Marija Logačeva / L'Oréal-UNESCOMarija Logačeva / L'Oréal-UNESCO

Marijin oče je matematik, dedek fizik, mati pa jezikoslovka. Že v otroštvu se je zaradi njihovega vpliva začela zanimati za znanost, ko pa se je odločila za kariero na tem področju, je starše zaskrbelo, da se ne bo mogla preživljati. Plača znanstvenic je namreč za 26% nižja od moških, o čemer pričajo podatki Inštituta za statistične študije in ekonomijo znanja.

Leta 2015 je plača ruskih znanstvenikov v povprečju znašala med 390 in 790 evri mesečno. Le 15,8% anketiranih žensk in 28,4% moških je bilo plačanih med 790 in 1575 evri, zgolj 1,5% znanstvenic in 6,8% znanstvenikov pa je dobivalo plačo višjo od 1575 evrov.

BOX: Za primerjavo: Po lanskih informacijah je Sloveniji v raziskovalni dejavnosti okoli 36% žensk, čeprav jih je na splošno na doktorskem študiju več kot moških. Imajo tudi nekoliko nižje plače od moških kolegov.

Igra formul: kako postati princesa kemije?

Mnoge znanstvenice priznavajo, da so na njihov izbor kariere v veliki meri vplivali starši. "Moj oče je bil kemik," pravi Jekaterina Ljukmanova, višja znanstvenica na Inštitutu za bioorgansko kemijo Šemjakina. "To je gotovo vplivalo na mojo izbiro poklica, saj sem kot otrok vedno hotela razviti novo zdravilo."

Jekaterina je avtorica štirih patentov, specializirala se je za področje nastajanja beljakovin, vključno s tistimi, ki regulirajo procese pomnjenja in učenja, emocionalnega razvoja in nadzirajo rast rakavih celic.

Jekaterina Ljukmanova / Osebni arhivJekaterina Ljukmanova / Osebni arhiv

Celična biofizičarka Nadežda Braže se še vedno spominja, kako je obiskovala svoje starše fizike med službo, ker je niso mogli dati nikomur v varstvo. "Sedela sem v laboratoriju in vdihovala vonj reagentov," se spominja. "Ko je oče pisal doktorsko disertacijo, sem vneto prepisovala formule na prazne liste papirja."

Danes Nadežda preučuje lastnosti molekul v tkivih in organizmih. Njene raziskave bi lahko pripomogle v preprečevanju srčne kapi, bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Njena želja pa je tudi napisati ilustrirano knjigo o celični biologiji za otroke, da bi spodbudila njihovo zanimanje za biofiziko.

Nadežda Braže / Osebni arhivNadežda Braže / Osebni arhiv

Družina ali znanost?

Ruske znanstvenice pravijo, da je težko usklajevati znanost z družinskim življenjem, ni pa nemogoče. "Morate biti zelo osredotočeni in dodelati algoritme do zadnje podrobnosti: vsak dan mora imeti svoj urnik in logistiko, česar se morate potem tudi držati," pravi Ljukmanova.

Njen soprog je doktor fizike in matematike. Zakonca nimata le skupnih raziskovalnih projektov, ampak tudi tri otroke. Po njenih besedah ji vse uspeva zaradi bližine doma, službe, šole in vrtca, pa tudi moževe in babičine pomoči. V bližnji prihodnosti ima namen zagovarjati doktorsko disertacijo.

Jelena Petersen se ukvarja z razvojem 3D celičnih modelov tkiva in organov ter metodami za oceno stanja sintetičnih tkiv. "Mož se zanima za moje delo in mirno prevzame vso skrb za otroke, ko moram nekaj dni zapored delati na projektu," pravi Jelena.

Jelena Petersen / Osebni arhivJelena Petersen / Osebni arhiv

Anastasija Naumova, znanstvenica v Laboratoriju za računalniško oblikovanje materialov, se ukvarja z iskanjem možnih so-kristalov – kristalov, ki istočasno vsebujejo nekaj vrst molekul in so povezani s hidrogensko energijo. Pravi, da pogosto dela od doma, zato lahko usklajuje delo in skrb za majhnega otroka.

Anastasija Naumova / Osebni arhiv Anastasija Naumova / Osebni arhiv

Se ruska znanost feminizira?

Trend enakopravnosti spolov v znanosti se je razvil že v času ZSSR, ko je bil razvoj znanosti nacionalna prioriteta. V Rusiji so ženske načeloma enakopravne s svojimi kolegi, obstajajo pa tudi izjeme.

"Spomnim se, ko je eden od naših predavateljev v prvem letniku z določeno mero neodobravanja govoril o feminizaciji ruske biologije, čeprav je delež žensk in moških v znanosti skoraj enak," pravi Marija Logačeva.

"Na biološkem oddelku Novosibirske državne univerze, kamor sem se vpisala, je bilo deklet za 20% več kot fantov," pravi molekularna biologinja Irina Aleksejenko. "Veliko deklet je bilo tudi na strojno-matematični fakulteti in fakulteti za fiziko, čeprav gre za zelo zahtevne študije."

Irina Aleksejenko / Osebni arhivIrina Aleksejenko / Osebni arhiv

Danes se Irina Aleksejenko ukvarja z razvojem preparatov za boj proti raku, ki ji je vzel mamo in dedka. Že dve leti vodi lastno podjetje in sama financira raziskave, saj želi zaključiti z raziskavami in razviti prototip.

"Investitorji me ves čas sprašujejo, zakaj še nisem šla na porodniško in če se bo to kmalu zgodilo," pravi Irina in meni, da bi na njenem mestu raje videli moškega. "Ampak meni se nikamor ne mudi," dodaja.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.