Čeprav so zračne ladje zmožne nositi težak tovor, se jih danes v sodobnem zrakoplovstvu ne uporablja. Kljub temu bi lahko postale pomemben element protiraketne obrambe, a bi bilo potrebno rešiti težavo z njihovo zaščito.
Vir: Atlant / РосАэроСистемы
Maja letos smo izvedeli, da naj bi ruska vojska za potrebe svojih vesoljskih sil (veja oboroženih sil) že čez štiri leta uvedla prvo zračno ladjo. Zaenkrat gre za prototip, vendar že sama vest o uporabi na videz zastarele tehnologije vzbuja pozornost.
Ladja z nazivom »Atlant«, ki jo razvijajo pri holdingu Avgur – RosAeroSistemy, je zamišljena precej ambiciozno; v najtežji izvedbi bi lahko v nebo ponesla do 170 ton tovora, ki bi ga lahko prevažala na razdalji do 5.000 km. Za primerjavo - približno toliko znaša teža treh Armata tankov s polno opremo in oborožitvijo. Zračna ladja ima številne prednosti pred drugimi zračnimi transportnimi sredstvi: porabi precej manj goriva in ne potrebuje talne infrastrukture, kot so letališča ali pristajalne steze in ploščadi, kar omogoča aktivno uporabo plovila v severnih arktičnih območjih.
Vir: Atlant / РосАэроСистемы
Transport pa ni edino področje, kjer bi se lahko uporabljale zračne ladje. Sodobne tehnologije odkrivajo nove možnosti za uporabo teh plovil, o katerih nekoč še niso mogli razmišljati. Izkazalo se je namreč, da bi lahko zračne ladje bile primerne za protiraketno obrambo; njihova velika površina omogoča namestitev anten in senzorjev, s katerimi bi lahko nadzorovali območje v razponu do tisoč kilometrov in s tem potencialne izstrelitve raket. Ko bi bilo takšno plovilo povezano še s sateliti v orbiti, bi postalo del integriranega sistema protiraketne obrambe. V kontekstu takšne uporabe tudi hitrost, ki je glavna hiba zračnih ladij, izgubi na pomenu.
Primeri iz tujine
Tudi v ZDA že razmišljajo o sodobnem potencialu zračnih ladij. Ladja Aeroscraft, na kateri trenutno delajo razvijalci, ima precej podobnosti z Atlantom. Plovilo naj bi imelo po nekaterih ocenah celo večjo nosilnost od ruske različice, prav tako pa se načrtuje njegova uporaba v težko dostopnih območjih za vojaške namene. Za ZDA je to zelo aktualno, saj so njihove vojaške enote razporejene po vsem svetu, tudi v regijah, kjer je gradnja vzletno-pristajalnih stez otežena.
Vir: AP
Zelo uspešni so pri gradnji vojaških zrakoplovov Kitajci; leta 2015 so preizkusili pravega giganta. V plovilu je 20.000 m3 helija, ki omogoča dvig na višino 100 km, v zraku pa ostane do 48 ur. Uporaba sončnih baterij je kitajskim inženirjem omogočila povečanje nosilne kapacitetoeplovila. Njegov najverjetnejši način uporabe bo nadzor nad vzhodnim delom Tihega oceana, ki je zadnja leta prizorišče napetosti med LR Kitajsko in ameriškimi zaveznicami v regiji.
Učenje iz zgodovinskih izkušenj
Nekoč so zračne ladje gospodovale na nebu, uporabljali pa so jih tudi v vojaške namene. Na začetku 20. stoletja so nemški cepelini hitro postali priljubljeni v vojaških krogih, saj so že prvi poizkusi pokazali široke bojne zmožnosti: cepelini so lahko v nebo ponesli bojni tovor, težak več ton. Zgolj v letu 1916 so nemški zrakoplovi opravili več kot 120 poletov nad francoskimi mesti.
Zračno ladjo Krečet so v Rusiji sestavili leta 1910. Balon ima kapaciteto 6.900 m3, ladja je dolga 70 m in široka 11 m, največja hitrost je 43 km/h. Vir: Arhivska fotografija
Pred stotimi leti je Rusija veljala za enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev zračnih ladij. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je z rusko floto lahko primerjala samo nemška flota cepelinov. Proizvodnja plovil se je nadaljevala tudi po revoluciji leta 1917, malo pred drugo svetovno vojno pa so se Sovjeti odločili dati prednost razvoju letal, saj si država ob težki finančni situaciji ni mogla privoščiti razvoja obeh vej zrakoplovstva. Svojo vlogo je odigral tudi tehnični dejavnik: po seriji nesreč v 30-ih je proizvodnja zračnih ladij upadla po vsem svetu. Razvoj varnostnih tehnologij je bil resnično problematičen, saj je bil s plinom napolnjen zračni balon zelo vnetljiv. Danes so proizvajalci zračnih ladij z uporabo napredne tehnologije in načinom uporabe plina prepričani, da jim bo uspelo popraviti napake iz preteklosti, ki so jih dopustili njihovi predhodniki.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
