Projekt stoletja: Most med Krimom in Rusijo bo najdaljši most v Evropi

Gotovo gre za enega od najbolj ambicioznih inženirskih podvigov v zgodovini Rusije: 19-kilometrski most do Krima, po katerem bosta stekla tako cestni kot železniški promet. Most preko ožine Kerč, znan tudi preprosto kot Krimski most, nastaja po načrtih in 17. julija je rusko Ministrstvo za promet sporočilo, da so zaključili 75% konstrukcije. Upajo na otvoritev decembra 2018, ko bo most dokončno povezal polotok Kerč na Krimu in Krasnodarsko regijo.

Most, ki ga je osebno predlagal predsednik Vladimir Putin, je naporen in tehnično zapleten projekt v vrednosti 228 milijard rubljev (ok. 3,3 milijarde €). Tu je vse, kar morate vedeti o ruskem gradbenem projektu stoletja.

1. O mostu so razpravljali že prej, še preden je Krim postal del Rusije. Kmalu po letu 2000 so ukrajinski in ruski strokovnjaki razpravljali o možnostih za vzpostavitev transportnega koridorja med obema državama. Leta 2008 sta se Rusija in Ukrajina celo dogovorili, da bosta zgradili most preko ožine Kerč do leta 2014, a se dela nikoli niso začela.

2. Dela potekajo na obeh straneh, zato se bodo delavci na koncu srečali na sredini. 5.000 ljudi in 20 ladij dela neprestano, sedem dni na teden, da bi dokončali projekt do konca prihodnjega leta. V gradnji je udeleženih več kot 30 podjetij.

Krimski most. Vir: www.most.life

3. Avtocesta na mostu bo imela štiri pasove in na njej naj bi se zapeljalo po 40.000 avtomobilov na dan. Hitrost bo omejena na 120 km/h, cestnine ne bo, vožnja v avtomobilu z ene na drugo stran pa bo trajala okoli 10 minut.

4. Speljani bosta dve železniški progi, po katerih se bo peljalo po 47 vlakov na dan, z največjo hitrostjo 120 km/h (potniški) oziroma 80 km/h (tovorni vlak). Vagoni se bodo preko ožine verjetno prevažali šele leta 2019, saj je trenutno zaključene le 55 odstotkov železniške infrastrukture.

Krimski most. Vir: www.most.life

5. Most ne bo oviral ladijskega prometa v ožini Kerč. Imel bo posebne 227 metrov dolge in 35 metrov visoke loke, pod katerimi bodo lahko plule ladje.

6. Most gradijo na tektonsko in seizmično aktivnem območju, zato bodo za maksimalno zmanjšanje potencialnih tveganj uporabili tri vrste stebrov – betonske, cevaste in prizmaste – ki bodo utrjeni 45, 90 oziroma 16 metrov globoko v tleh. Skupno bo 595 stebrov Krimskega mostu podpiralo več kot 7.000 kolov.

7. Zgrajen bo tako, da bo lahko prenašal potrese z magnitudo do 9. stopnje po Richterjevi lestvici. Prav tako bo zaščiten pred zimskimi ledenimi vetrovi, ki pihajo skozi ožino. Razvijalci so upoštevali tudi druge naravne dejavnike, kot so neurja, valovi, poplave, erozija obale, ter potencialni vpliv projekta na okolje.

Krimski most. Vir: www.most.life

8. Ožina Kerč ima pestro zgodovino, zlasti iz Velike domovinske vojne, ko so tu potekali številni srditi spopadi, zato so morska tla pred začetkom gradnje preiskali arheologi in odstranjevalci min. Našli so celo zbirko zgodovinskih predmetov, da sploh ne govorimo, da so morali deaktivirati kar 700 min!

9. Krimski most ne bo samo najdaljši most v Rusiji, ampak tudi v Evropi, saj bo daljši od mostu Vasco da Gama na Portugalskem (17,2 km).

Krimski most. Vir: www.most.life

10. S posebnimi lučmi bodo objekt osvetlili v barvah ruske zastave. Lok s cesto bo modre barve, lok z železnico rdeče barve, preostali deli pa bodo v belem.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.