Vir: Osrednji aerohidrodinamični inštitut – CAGI
Na nedavnem Mednarodnem letalskem sejmu MAKS-2017, ki se je odvijal med 18. in 23. julijem v mestecu Žukovski, 25 km jugovzhodno od Moskve, je med drugim sodeloval tudi Osrednji aerohidrodinamični inštitut – CAGI. Gre za ustanovo, ki predstavlja glavni znanstveno-raziskovalni center ruskega zrakoplovstva. Inštitut je na sejmu predstavil svoje najnovejše tehnične projekte letal nove generacije.
Obiskovalci so lahko videli model hiperzvočnega potniškega letala, težkega transportnega letala TTS-IS oziroma t. i. ekranoleta, kot tudi nadzvočnega potniškega letala SDS/SPS.
Model hiperzvočnega potniškega letala HEXAFLY-INT predstavlja ambiciozen projekt mednarodnega značaja. V njegovem razvoju namreč sodelujejo ne samo letalski inženirji iz Rusije, ampak tudi njihovi kolegi iz EU in Avstralije. Gre za izjemno revolucionaren koncept, ki bo precej spremenil današnje standarde v potniškem letalskem prometu, še posebej, ko govorimo o čezoceanskih in medcelinskih poletih. Gre za letalo, ki s svojim izgledom vidno odstopa od standardne sheme današnjih potniških letal. Osnovni cilj koncepta HEXAFLY-INT je drastično skrajšanje časa potovanja med Evropo, Daljnim vzhodom in Oceanijo (Vladivostok, Peking, Tokio, Sydney, Wellington itd.).
Vir: Osrednji aerohidrodinamični inštitut – CAGI
Za letalo je predviden pogonski agregat na tekoči vodik, ki bo lahko proizvajal hitrost do 8.000 km/h. Letalo bi tako za pot iz Bruslja v Tokio potrebovalo 2 uri in 15 minut, do Sydneya pa 2 uri in 45 minut.
Poleg tega letala inštitut CAGI razvija tudi domači koncept nadzvočnega potniškega letala SDS/SPS. Njegova tehnična specifikacija bo omogočila polete z dolžino do 8.600 km in s povprečno hitrostjo križarjenja do okoli 2.000 km/h. Letalo je zamišljeno tako, da bo imelo dva razreda, poslovni-VIP in ekonomski, maksimalna kapaciteta pa bo 85 potnikov.
Za razliko od prve generacije nadzvočnih potniških letal, ki so zaradi ogromne porabe goriva v atmosfero izpuščala katastrofalne količine izpušnih plinov in s tem uničevala ozonski plašč ter proizvajala velik hrup, SDS/SPS ne bo imel takšnih problemov.
Projekt nadzvočnega letala nove generacije se je začel konec 90-ih let. Od leta 2011 naprej je država preko Ministrstva za znanost in trgovino v njegov razvoj začela investirati znatno večja sredstva, kar je takoj pospešilo njegov razvoj. Tako so v zadnjih štirih letih strokovnjaki iz inštituta CAGI opravili niz teoretskih in eksperimentalnih raziskav, razvili aerodinamične in akustične lastnosti letala in njegove pogonske skupine. Prva etapa testiranj poskusnega modela letala SDS/SPS se je začela prejšnje leto. Testiranja so se odvijala v zračnem tunelu, ki simulira zračni upor, ki se ustvarja pri podzvočnih hitrostih. Osnovni cilj te etape je spremljanje aerodinamičnih lastnosti letala pri vzletanju in pristajanju. Rezultati predstavljajo osnovo za oceno stabilnosti in vodljivosti letala pri manjših hitrostih v širokem spektru kotov med letom. Opravljena je bila tudi ocena optimalne dolžine vzletno-pristajalne steze, ki bi bila primerna za to letalo.
ТU-144 / Vir: Jim Ross - NASA Dryden Flight Research Center, wikimedia.org
Do leta 2020 bo predvideno dokončan poskusni pogonski agregat za letalo, po seriji testiranj pa pričakujejo sestavo prvega prototipa letala, ki bo pripravljen na polet. Začetek te faze je načrtovan za leto 2025. V kolikor se bo projekt letala SDS/SPS uspešno razvil, bo to prvo nadzvočno potniško letalo po Tu-144, ki so ga zaradi številnih nerazrešenih tehničnih težav umaknili iz uporabe leta 1978. Obstajalo je še eno podobno letalo, ki sta ga nekoliko kasneje razvili Velika Britanija in Francija, vendar je bilo zaradi podobnih težav leta 2003 umaknjeno tudi to letalo. Gre za nadzvočno potniško letalo Concorde.
Concorde / Vir: Adrian Pingston, wikimedia.org
Kljub temu, da je v ZDA in tudi v mnogih evropskih državah uporaba nadzvočnih letal nad naselji prepovedana, ameriški letalski inženirji trenutno delajo na dveh takšnih projektih. Gre za projekta t. i. poslovnega VIP letala AS2 podjetja Aerion Corporation (pri izdelavi sodeluje tudi Airbus) in njegovega konkurenta Spike S-512, ki ga razvija podjetje Spike Aerospace. Prvo letalo bi naj poletelo leta 2022, drugo pa že leta 2018. Njuna povprečna hitrost križarjenja ne bo presegla meje 1.700 km/h, prostora pa bo za 10-12 potnikov.
Poleg teh izjemno zanimivih novosti so obiskovalci lahko videli tudi maketo še enega futurističnega projekta. Gre za težko transportno letalo TTS-IS, ki ima resnično izjemne tehnične lastnosti. Po zamislih letalskih inženirjev bo letalo lahko nosilo 500 ton različnega tovora (za primerjavo: An-225 lahko nosi 250 t) na razdalji 6.000 km. Pogonska skupina motorjev bo letalu omogočila hitrost okoli 500 km/h, osnovno gorivo pa bo zemeljski plin.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.