Kdo oddaja čudne radijske signale v bližini Sankt Peterburga in zakaj?

Radijski amaterji v eni od moskovskih radijskih postaj.

Radijski amaterji v eni od moskovskih radijskih postaj.

Tihanov/RIA Novosti
Tajna ruska radijska postaja že več kot 40 let oddaja tako imenovani »beli zvok«. Včasih je slišati števila, imena in stvari, ki jih nihče ne razume. Gre morda za skrivno vojaško bazo, apokaliptični stroj ali prišleke iz vesolja, ki komunicirajo s svojim matičnim planetom? Ali pa je na delu nekaj popolnoma tretjega?

Ruska postaja z oznako UVB-76 (MDZhB) pri medijih ponovno vzbuja zanimanje. Radijska postaja že več kot 40 let oddaja signale, v katerih je mnogo brenčanja in piskanja, zato je tudi dobila vzdevek »Brenčalo«.

Včasih se skozi »beli zvok« prebije moški glas, ki izgovarja imena, števila in čudne stvari. Glede na koordinate signal prihaja iz naselja blizu Moskve, vendar se je nedavno preselil na območje v bližini Sankt Peterburga.

»UVB-76, UVB-76-93 882 NAIMINA 72 14 35 74 – 93882 Nikolaj, Ana, Ivan, Mihail, Ivan, Nikolaj, Ana, 7, 4, 3, 5, 7, 4.« To je tipična »novica«, ki jo lahko včasih slišimo. Omenjeni radijski program lahko poslušate tukaj.

Navadno se sliši samo »beli šum«. Radijski amaterji, ki sledijo tej frekvenci, jo primerjajo s slabim oddajnikom iz TV-serije »Lost« ali z atmosfero v filmih o fašističnih zombijih (na primer v filmu Bunker).

Brenčalo se lahko uporablja za strašenje otrok in še zmeraj vznemirja tiste, ki pričakujejo pojave NLP-jev, vendar za te anomalije obstajajo tudi racionalne razlage.

Hipoteza št. 1: skrivna vohunska postaja

To hipotezo podpira dejstvo, da podobne postaje obstajajo tudi v drugih državah. Primer je britanska postaja »The Lincolnshire Poacher«, ki za pozivni signal uporablja odlomek iz istoimenske angleške ljudske pesmi, ali pa »Cherry Ripe«, ki oddaja signale iz Avstralije.

Vse omenjene postaje delujejo na kratkih valovih in oddajajo signal na velikih razdaljah. Takšen signal uporabljajo ladje, podmornice in letala, zaznava pa se ga lahko tudi na drugi polobli.

Postaje so se pojavile večinoma istočasno, v obdobju hladne vojne. Zdi se, da uporabljajo tudi iste principe kodiranja. Oseba, ki pošilja sporočilo, uporablja kod, ki ga pozna samo prejemnik, naključni poslušalci pa iz njega ne morejo razbrati smisla.

Leta 2016 je bilo med 12-mesečnim oddajanjem »radijskega programa« mogoče razbrati samo 30 besed v ruščini, med katerimi so bili izrazi »bazen«, »kuhinjska oprema«, »atol«, »kmetijski strokovnjak« in »balkon«.

Hipoteza št. 2: Sodni dan in jedrska vojna

Podporniki te hipoteze menijo, da je naloga Brenčala v tem, da miruje, dokler ga nekdo ne aktivira v primeru jedrske vojne. Po trditvah zagovornikov hipoteze je to del protiraketnega sistema Perimeter in bi lahko bil ena od njegovih nadzornih postaj ali vzporedni komunikacijski sistem.

Če se pojavijo znaki jedrske eksplozije, jih bo MDzhB takoj preverila s svojimi senzorji. Potem bo poslala signal v generalštab in v kolikor ne bo odgovora, bo sistem sklepal, da poveljstva več ni in da je nastopil »dan X«, nakar bo poslal signal podmornicam in letalom, da izvršijo jedrski napad.

V 40 letih je bilo oddajanje Brenčala prekinjeno samo enkrat, in sicer junija 2010, vendar se je naslednjega dne spet vklopil, kot da se ni nič zgodilo. Ruske oborožene sile so leta 2011 sporočile, da sistem Perimeter deluje in je pripravljen za boj.

Hipoteza št. 3: vojaška komunikacija

Ta hipoteza je najmanj zanimiva. Po njej je radijski signal zgolj sistem vez, ki jih uporablja vojska v zahodnem delu Rusije. Šifrirana sporočila naj bi namreč bili ukazi, ki jih pošiljajo vojaški oddelki, monotoni zvok pa je tam samo za zapolnitev valovne dolžine, da je ne bi mogel uporabljati nihče drug.

Poslušalci so leta 2010 opazili, da je postaja zamenjala kraj oddajanja signala, ki se več ne nahaja v moskovskem naselju Povarovo, ampak v Leningrajski regiji. Kasneje so radovedni poslušalci na tem območju začeli zahajati v gozdove in našli zapuščen objekt s porušenimi betonskimi stebri za bakrene žice. Poleg »turistov« je bilo na kraju tudi nekaj zbiralcev bakra.

Ta hipoteza seveda ne zadovoljuje raznih teoretikov skrivnih misij, ki še naprej poslušajo skrivnostne šume in o njih razpravljajo v skupinah: »Najprej se je namesto šuma nekajkrat slišalo višje in nižje tone. Zatem smo slišali počasen zvok, kot pri starem kasetofonu s praznimi baterijami. Brenčanje se je zelo upočasnilo, potem pa prenehalo. Mislil sem, da se bo takrat začel nek program, ampak ga ni bilo. Po petih minutah je nekaj nekajkrat kliknilo, potem pa ponovno začelo glasno brenčati.«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke