Kaj so na ruskem Kavkazu iskali okultisti iz SS-a?

Vladimir Anosov / Rossijskaja gazeta
V ruski kavkaški republiki Adigeji so arheologi decembra 2016 odkrili dve lobanji neznanih znanstvenikov in kovček z emblemom organizacije Ahnenerbe, tajnega društva znotraj Hitlerjevih enot SS, ki se je ukvarjala z okultizmom in je raziskovala sile z onostranstva.

Ruski znanstveniki so prepričani, da so SS-ovce najverjetneje zanimale skrivnosti dolmenov (vrsta grobnice) in anomalije povečane naravne radioaktivnosti na območju Kišinskega kanjona. Morda so iskali tudi zlato Kubanske Rade, ki je v teh krajih izginilo med rusko državljansko vojno.

Med vsemi redkimi odkritji moramo izpostaviti tudi nemško barvno karto Adigeje, izdelano leta 1941. Znanstveniki so bili presenečeni, kako natančno so zarisani objekti in različni detajli.

Seveda so ti artefakti zanimali tudi strokovnjake. Zgodovinarji poznajo veliko podrobnosti o operaciji Wehrmachta pod šifriranim nazivom Edelweiss, med katero so na Elbrusu (najvišji vrh Evrope) v Kabardino-Balkariji postavili zastave z nacističnimi simboli.

Kaj pa je nemška tajna organizacija Ahnenerbe sploh iskala v gorah Adigeje?

Odkritje v gozdu

V naselju Kamenomostski, v etnografskem kompleksu Belovodje, hranijo tudi skrivnostne lobanje in tajni kovček SS-ovskih okultistov. Vse te stvari so na ogled in se jih lahko dotaknete.

»Neki stari občan mi je pripeljal rjav kovček s krzneno prevleko in emblemom tajne organizacije Ahnenerbe na pokrovu. Ta občan je čisti samotar, živi v gozdu v zemljanki, a nihče točno ne ve, kje se nahaja. Takrat sem pomislil, ali starec morda ni našel kakšen zaklad v gozdu. Vse najdene stvari so dobro ohranjane. Vžigalice na primer izgledajo kot nove in jih lahko še zdaj prižgete. Redko komu se posreči, da najde kaj takega,« pripoveduje lastnik Belovodja Vladimir Melikov.

Foto: Vladimir Anosov / Rossijskaja gazetaFoto: Vladimir Anosov / Rossijskaja gazeta

… Ogledujemo si pokrov kovčka, na katerem se jasno vidi uradni simbol Ahnenerbe. Garnitura je stilizirana v obliki runa. Kaj so iskali v teh krajih?

Celoten naziv društva Ahnenerbe je Nemško društvo za raziskovanje stare germanske zgodovine in zapuščine prednikov. V Nemčiji je organizacija obstajala od leta 1935 do leta 1945 in je nastala zaradi ohranjanja tradicije, zgodovine in dediščine tako imenovane »arijske rase«.

»Raziskovali so vse, kar je skrivnostno in neidentificirano po vsem svetu. Organizirali so odprave v Tibet, na Antarktiko in Kavkaz, iskali so stike z neznanimi letečimi predmeti, da bi odkrili skrivnost absolutne oblasti. Hitlerjeva Nemčija se je intenzivno ukvarjala z razvijanjem novih vrst orožja, sposobna vplivati na potek vojne. V društvu Ahnenerbe je bilo 35 strokovnjakov z izjemno izobrazbo, sijajno znanstveno kariero in znanji.«

Le malokdo ve, da so nemški strokovnjaki za planinske poti iz vojaško-civilne organizacije nekaj let pred začetkom vojne ponudili pomoč Sovjetski zvezi pri gradnji ceste Pitsunda – Rica v Abhaziji, domnevno na mednarodno pobudo.

Mimogrede, po koncu del so nemški strokovnjaki tragično preminuli, ko je njihov avtomobil na ovinku zletel v prepad. Skozi tunele, ki so jih zgradili, pa še danes do Rice (jezero) potujejo mnogi turisti.

»Živa voda« iz Rice

Šele pozneje se je razvedelo, da ni šlo samo za gradnjo te strateške poti. Hidrologi iz organizacije Ahnenerbe so ocenili, da je sestava vode iz izvira v kraški jami blizu jezera Rica idealna za izdelovanja plazme, ki bi lahko nadomestila človeško kri.

»'Živo vodo' iz Abhazije so v srebrnih kanisterjih najprej dostavili do obale, nato pa so jo s podmornicami prepeljali do baze v Constanti in na koncu z letalom v Nemčijo. Obstajala je celo namera, da se od morja do Rice zgradi tunel za podmornico, a je izbruhnila vojna in je uresničitev tega načrta padla v vodo,« razlaga Ivan Bormotov, docent katedre za ekonomijo in menedžment na Majkopski državni tehnološki univerzi.

Kar se tiče Adigeje, je znano, da je v mestu Majkop prebival planinski korpus Wehrmachta z gorsko-strelskimi divizijami, ki so se povzpele na Elbrus. V dolini reke Bele, blizu postaje Dahovska, so ob vznožju namestili SS polk Westland, med rekama Pheša in Pšiš pa so namestili tankovska polka Deutschland in Nordland.

Jeseni leta 1942 je bila na letališču v Majkopu situirana Tretja nemška izvidniška eskadrilja štirinajste izvidniške skupine, ki je imela dvomotorna izvidniška letala FW-189. V bistvu so bili to leteči laboratoriji.

»Tajne raziskave, ki jih je organizacija Ahnenerbe izvajala v gorah Adigeje, so bile več kot dovolj varovane. V Majkopu so bili štabi enot Wehrmachta. Iz tega mesta so Nemci poveljevali celotni vojaški kampanji na Kavkazu. Jeseni v gorah Adigeje ni bilo neprekinjene obrambne linije in vemo, da so posamezne nemške čete prodrle globoko v gore. Ni jasno, zakaj so nemški padalci avgusta leta 1944 izvedli desant na goro Pšekiš, ko se je frontna črta že zdavnaj premaknila daleč na zahod. Česa fašisti niso uspeli dokončati na Pšekišu? Morda je to povezano z raziskovanji društva Ahnenerbe,« razmišlja Bormotov.

Po njegovih besedah lahko predpostavljamo, da so se Nemci zanimali za dolmene, misleč, da so to »gradnje prazgodovinskih Atlantov« in »izhod v paralelne svetove«. Njihovo zanimanje je razumljivo, saj znanstveniki na Kavkazu redno odkrivajo čudne najdbe. Mediji so na primer poročali, da so arheologi na Boržovskem klancu v Gruziji odkrili tri metre dolge okostnjake, ki naj bi pripadali ljudem neznane rase.

Lobanje bogov

Pred dobrimi tremi leti so Vladimirju Melikovu speleologi pripeljali dve neobičajni lobanji z rogovi, ki so jih, vsaj tako so trdili, našli v neki pečini v gorski verigi Bolšoj Thač. Na prvi pogled spominjajo na fosile živali, morda zelo starih. Ko pa je Melikov pozorno preučil lobanje (nekdaj je sicer delal kot stomatolog), je dobil kurjo polt.

Foto: Vladimir Anosov / Rossijskaja gazetaFoto: Vladimir Anosov / Rossijskaja gazeta

Poglejte okroglo luknjo v velikosti prsta v spodnjem delu glave. To je koren hrbtenice. Njegov položaj nam pravi, da se je bitje premikalo na dveh nogah. Druga čudna okoliščina je odsotnost čeljusti in delov lobanje, kjer se nahajajo veliki možgani. Namesto ust ima več lukenj, razvrščenih naokoli. Luknje za oči so neobičajno velike, od tam pa se ločita dva izrastka v obliki rogov. Kost lica je ploska kot pri antropoidu,« govori Melnikov in kaže eno od lobanj.

Te najdbe res izgledajo nenavadno, tudi če lobanji primerjamo z medvedovo lobanjo poleg njiju. Človek zlahka pade v skušnjavo in si domisli, da ima v rokah lobanje nekih bitij z drugega planeta. Fotografije teh najdb so poslali paleontologom v Moskvo, ki pa so samo nemočno omahnili z glavo in priznali, da česa takega prej še niso videli in previdno predpostavili, da gre morda za lobanji ovnov, ki sta bili dolgo pod vplivom vodnega toka z nanosi peska in sta se zato tako deformirali. Vendar če je temu tako, je nenavadno, da sta obe lobanji deformirani povsem sinhrono in na isti način.

Raziskovalci predpostavljajo, da bi lahko ti najdbi prišli v roke Hitlerjevim »magom«, ki so iskali neobičajne artefakte.

V predpostavkah so šli še dlje tisti, ki se ukvarjajo z miti. Ti so takoj izjavili, da gre lahko za anunake iz Stare Sumerije, rogata božanstva, katerih ime pomeni »tisti, ki so prišli z neba«. Po sumerski zapuščini so sodelovali pri nastanku sveta.

»Lahko si zamislimo in postavimo raznorazne razlage in ideje, a je ena stvar jasna: artefakte, najdene v gorah Adigeje, bomo težko pojasnili,« je sklenil Ivan Bormotov.

Poleti leta 2015 so na območju okrog Elbrusa lovci na skrivnostno blago našli še en kovček društva Ahnenerbe z lobanjo neobičajnega porekla, za katerega sklepajo, da je pripadal vojaku lovskega polka, ki je sodeloval v operaciji Edelweiss. Našli so tudi prstan in kompletno nacistično uniformo. Upodobljen je profil vojaka v planinski vojaški opravi, za katerega so zataknjeni listi hrasta, na dnu pa je cvet runolistov. Še leto prej so meščani tega kraja sporočili, da so našli nekropolo z dvesto trupli pripadnikov nemškega lovskega polka, ki jih je pred desetletji pokopal svež plaz.

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke