V Rusiji proizvajajo sončne celice z najboljšim izkoristkom na svetu

Strokovnjak za sončno energijo si ogleduje celice elektrarne Koš-Agačskaja v Republiki Altaj.

Strokovnjak za sončno energijo si ogleduje celice elektrarne Koš-Agačskaja v Republiki Altaj.

Aleksander Krjažev/RIA Novosti
Zakaj v najbolj mrzli državi na svetu razvijajo solarno energetiko?

Čeprav zaenkrat v Rusiji uporaba sončne energije še ni široko razširjena, se je rusko podjetje Hevel naučilo proizvajati solarne module z največjim izkoristkom na svetu – 22%. Tako učinkovito opremo na svetu proizvajata samo še japonski Panasonic in ameriški Sun Power. Drugi svetovni proizvajalci, tudi na trgu močno prisotni Kitajci in Korejci, pri učinkovitosti pretvorbe sončne energije v električno redko presežejo 15%.

Koliko je sploh sončnih elektrarn v Rusiji?

Ni skrivnost, da sončna energija v Rusiji predstavlja mizernih 0,03% skupne energetike. Pri proizvodnji elektrike se v Rusiji v glavnem uporabljajo tradicionalni viri z višjim izkoristkom, kot so nafta, plin, hidrološki viri in jedrska energija. A se zadnje tri leta v Rusiji solarna energetika pospešeno razvija. Leta 2014 so v državi postavili prvo sončno energijo (zagnana l. 2015), danes jih je že 10 in za zagon jih pripravljajo 11 (gre za tiste, ki so priključene v splošno električno omrežje države. Štiri najdemo v Orenburški oblasti, dve v Baškortostanu, dve na Altaju, eno v Hakasiji in eno v Belgorodski oblasti. Vsaka ima moč 5 do 40 MW. Vse so sicer še kar šibkejše od 75-300 MW elektrarn po svetu. V celotnem svetu imajo sicer dokaj skromno kapaciteto – 75 MW od 300 MW, ki delujejo v svetu.

Rusija se je resno lotila gradnje sončnih elektrarn, pa ne zaradi modne muhe, ampak zato, ker se jih z rastjo učinkovitosti splača postavljati v tistih delih Rusije, ki so izolirani od drugih virov energije, a so dobro sončno osvetljene. Celo v nekaterih delih Sibirije imajo po 300 sončnih dni na leto, kljub nizkim dnevnim temperaturam.

Opomba: Na Krimu je še 13 sončnih elektrarn s skupno močno 300 MW, a niso priključene v električni sistem celotne Rusije in oskrbujejo le polotok. Zagnal jih je avstrijski Activ Solar še v letih 2011-2012, gradnjo so financirali s krediti po »zelenih tarifah«, ki jih je spodbujala ukrajinska vlada. Sedaj zaradi poceni elektrike iz ruskih termoelektrarn krimske sončne elektrarne niso tako rentabilne, delujejo le z delom svojih zmogljivosti in njihova prihodnost ni jasna.

V Rusiji obstajajo tudi takšne sončne elektrarne, ki niso priključene na državno omrežje in delujejo avtonomno. Primer je naprava v naselju Menza 6000 km vzhodno od Moskve onkraj Bajkala, ki oskrbuje tri težko dostope kraje. Podobno je v naselju Jajlju na Altaju 4000 km vzhodno od Moskve, kjer se je prebivalcem sončna elektrarna bolj splačala od starega dizelskega agregatorja. Podobno je na legendarnem severnem otoku Valaam, kjer majhna postaja ogreva rastlinjake samostana. Skoraj vse te postaje, z nekaj izjemami, je postavilo rusko podjetje Hevel.

Sončne celice poganjajo samostan Alaam.

V prihodnjih letih želijo zagnati še 334 MW sončnih elektrarn v Orenburški, Saratovski, Volgograjski in Astrahanski oblasti, v republikah Altaj, Burjatija, Baškortostan. Podjetje namerava do leta 2022 zgraditi do 1 GW sončnih elektrarn.

»Manj silicija, manjša cena«

Obširni načrti za gradnjo novih elektrarn so povezani s tem, da je podjetje Hevel začelo proizvajati nove solarne module z izkoristkom 22%-24%, s čimer se je bistveno povečala ekonomska rentabilnost sončne energije. Letos je podjetje moderniziralo proizvodnjo v Čuvašiji z novo geostrukturno tehnologijo, ki so jo razvili v znanstveno-raziskovalnem centru v Sankt Peterburgu, prenovo je delno finančno podprl tudi državni sklad, ki se je prvič spustil v projekt s področja sončne energetike. Skupno je bilo v vsej državi sicer financiranih 170 projektov v znesku 43 milijard rubljev.

Modul v povprečju zmore 300 W in je bolj učinkovit v muhastem podnebju, dodatek je tudi dvostranski modul, ki sprejema odbito svetlobo od snega, vode, peska ali zemlje, je pojasnil generalni direktor podjetje Igor Šahraj. Takšen modul lahko deluje 25 let pri temperaturah od – 40 do + 85 °C.

Celice so sestavljene iz monosilicijevih plasti, na površini je amorfni silicij, sledi indijski kositrov oksid, kar omogoča maksimalno absorpcijo svetlobe in njeno pretvorbo v elektriko. Vsaka plast meri samo 180 mikrometrov (18% milimetra), čeprav bodo v tovarni proizvajali plasti s 150 mikroni in v prihodnje z do 90 mikroni. Igor Šahraj je pojasnil, da bo modul cenejši, če bodo plasti tanjše: »Manj silicija, manjša cena.« Prva pošiljka novih modulov je že bila poslana na Altaj, kjer bodo ta mesec zagnali novo sončno elektrarno, ki bo oskrbovala okoli 4 tisoč ljudi.

Skupina podjetij Hevel (v prevodu s čuvaškega jezika to pomeni »sonce«) je največje podjetje v Rusiji na področju sončne energije. Leta 2009 sta jo ustanovili Renova (51% delničar) in Rosnano (49%), danes pa ima pod seboj tovarno modulov v Čuvašiji, razvojni oddelek v Moskvi in znanstveno-tehnični center v Peterburgu. Svojo prvo elektrarno je zagnala leta 2014 na Altaju.

Koč-Aganskaja

Se bo to ljudem splačalo?

V podjetju z izdelovanjem sončnih elektrarn pričakujejo povrnitev investicij v 15 letih z 12-14% donosom. Prednosti izkoriščanja sončne energije so očitni: ne škodi okolju, je požarno varno, ni odvisno od drugih virov energije. Pa bodo posamezna gospodinjstva s sončnimi celici prihranila svoj lasten denar?

Direktor Zveze solarne energetike Rusije Anton Usačov je pojasnil, da danes med običajnimi potrošniki zanimanje za avtonomne solarne naprave raste. Povprečna ima okoli 5 KW, kar je dovolj za luči, hladilnik, televizor in druge aparate v hiši, samo za ogrevanje ne, je dodal. Po njegovem mnenju bo sončna energija za posameznika najbolj ugodna v južni Rusiji, na Daljnem vzhodu, v južni Sibiriji in ponekod v osrednji Rusiji, ki imajo precej sončne svetlobe, navkljub hladnemu podnebju.

V vrsti držav, kot je Nemčija, obstajajo t. i. »zelene tarife«, ko lahko posameznik sam prispeva svoje viške v omrežje in s tem nekaj zasluži. V Rusiji se v privatnih hiša zaenkrat uporabljajo samo avtonomne solarne naprave, čeprav se bi lahko leta 2018 v Rusiji pojavila primerna zakonodaja, s katero se bo lažje priključiti na skupno omrežje s sončnimi elektrarnami. Tisti, ki poznajo razmere na trgu, bodo v ruski predlog dodali tudi Nemčiji podobno možnost prodaje viškov energije po določeni tarifi, je pojasnil sogovornik.

Strokovnjak je optimističen glede »sončne prihodnosti« Rusije: »Sončna energija postopoma zamenjuje tradicionalno. Stvar je v tem, da iz leta iz leta demonstrira nižje stroške tehnologije in njene proizvodnje, tradicionalna pa ne.« Če se bodo tehnologije še naprej razvijale v enakem tempu, bo uporaba obnovljivih virov energije čez 10 let bolj učinkovita kot pri tradicionalnih virih. »Sončna energija ima prihodnost,« je sklenil Usačov.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.