Orkani v ZDA: Ima prste vmes Rusija?

Udar strele med nevihto v Las Vegasu. 13. september 2017.

Udar strele med nevihto v Las Vegasu. 13. september 2017.

Steve Marcus/Reuters
"Če se zdi, da nikoli ne neha deževati, okrivite Ruse. Ali celo Severno Korejo," se je glasila naslovnica britanskega Daily Maila. V roku treh tednov sta ZDA prizadela dva rušilna orkana – po Teksasu je pustošil Harvey, Florido pa je zajela Irma. "So morda spet Rusi?" so se povsem resno spraševali v ameriških etrih. Poglejmo, kakšno tehnologijo imajo na voljo Rusi.

Tema človeško ustvarjenih katastrof pride na plano vsakič, ko te odplaknejo ali odpihnejo mesta. Rusija ima po mnenju nekaterih konspirologov na vesti Katrino v Louisiani (ta morda leži tudi na vesti Georgea Busha ml.– konspirologi se še niso povsem opredelili), Washington pa nosi odgovornost za 30-letno sušo v Iranu. Za Sandy je odgovarjal Barack Obama, za letošnje hladno poletje v Rusiji pa je očitno kriv Trump.

Verodostojnih podatkov o obstoju podnebnega orožja v ZSSR ali sedaj v Rusiji nikoli ni bilo. Povsem druga zgodba pa je s projekti.

Bomba-cunami, upravljanje s tajfuni in plazma

Ena od prvih postaj za preučevanje zgornjega sloja atmosfere, ionosfere, se je pojavila v 50. letih v Zmijevu blizu mesta Harkov na območju današnje Ukrajine. Na podobnih principih je bila postavljena tudi ameriška postaja HAARP (High Frequency Active Auroral Research Program) na Aljaski, ki je občasno dežurni krivec za potrese in ostale kataklizme po vsem svetu.

Postajo v Zmijevu je vodil sovjetski radiofizik Semjon Braude. Poskusi so se začeli v času sončevega mrka leta 1954. Ogromna parabolna antena premera 25 metrov je izgledala mogočno in celo zastrašujoče. Lokalci so zatrjevali, da so valovi, ki jih preučuje, zagotovo smrtno nevarni za zdravje. Z razpadom Sovjetske zveze se je financiranje dragega projekta, tako kot mnogih drugih, precej zmanjšalo in skoraj povsem ustavilo.

Orkana Irma (levo) in Jose nad Atlantskim oceanom, 7. septembra 2017.

Druga zgodba, kot nas v svojih spominih prepričuje sovjetski akademik, teoretični fizik in prejemnik Nobelove nagrade za mir 1975 Andrej Saharov, pa je ostala le na "pogovorni ravni". Ideja pripada Saharovu in sodeč po zapisanem se tiče dejansko obstoječega projekta t. im. "cunami bombe" - v spominih se uporablja izraz "veliki izdelek". Menili so, da lahko s pomočjo torpeda z naloženo termonuklearno bombo, ki bi ga izstrelili nekaj sto metrov od "pristanišč sovražnika", v oceanu izzovejo cunami in potopijo ZDA. "Seveda, v osnovi ideje je ležal občutek odločilne pomembnosti našega dela za ohranjanje svetovnega ravnovesja v okvirih koncepta vzajemnega zastraševanja," je svoje neformalno sodelovanje v projektu pojasnil akademik in dodal, da o tem ljudožerskem projektu piše brez strahu, da bi se kdo dokopal do teh idej. "So zelo fantastične," zahtevajo nepredstavljive vsote denarja, niso v skladu s sodobnimi vojaškimi doktrinami, "v glavnem niso preveč zanimive," je menil Saharov.

V času hladne vojne je ZSSR skupaj s Kubo in Vietnamom sodelovala pri iskanju "bolečih točk" tajfuna, ki vplivajo na njegovo pot in moč. V poskusu so uporabili letala Il-18 in An-12, predelana v meteorološke laboratorije, ter ogromno količino reagentov. Snovi so sejali v različnih delih tajfuna, s čimer so lahko dobili različen tlak in temperaturo, ga pripravili do premikanja v krogu ali obstanka na mestu. Težava je bila v tem, da so morali vsako sekundo upoštevati množico dejavnikov in njihove stalne spremembe.

Konec 70. let se je v ZSSR pojavil še en velik projekt v zvezi s preučevanjem ionosfere – radijski kompleks Sura blizu Nižnega Novgoroda, ki je preučeval vpliv na magnetne nevihte. S podmornice so nameravali izstreliti raketo z virom plazme, ki bi imela moč do 1,5 megavata, vendar do izstrelitve ni prišlo. "Odvečna" plazma bi bila pregrada za sovražnikove radarje, v atmosferi pa bi ustvarila nekakšen umetni zaslon, s pomočjo katerega bi lahko upravljali s tokovi.

"Tehnologijo so prodali, vendar so začele prihajati tožbe"

Sura deluje še danes, vendar so takšni projekti vedno izredno potratni, zato kompleks deluje le 100 ur na leto. En dan intenzivnega dela lahko poligonu odnese mesečni proračun.

Rusija je sposobna zamenjati podlago atmosfere ravno toliko kot druge države – na lokalni ravni. Razpršitev oblakov za dan zmage 9. maja, dan Rusije 12. maja in dan mesta lansko leto je oblasti stal okoli 300 milijonov rubljev (ok. 4,3 milijone evrov).

V ruski prestolnici množična prvomajska praznovanja, za lepo vreme poskrbljeno

"Sredi 90. let je prišlo do posebnega primera – naši strokovnjaki so podpisali pogodbo z eno od držav Bližnjega vzhoda in v okviru te pogodbe so jim predstavili tehnologijo "prelivanja" dežja. To je nekaj takega kot razpršitev ali sejanje oblakov," je povedal Pavel Konstantinov, višji predavatelj katedre za meteorologijo in klimatologijo Fakultete za geografijo MGU. Na svojem ozemlju so dobili padavine, v sosednji državi pa se je začela suša. "Vse to se je sprevrglo v pravi mednarodni škandal, z goro tožb, v katere smo bili vključeni tudi mi," je dejal.

Škoda, ki jo je za seboj pustil orkan Irma na Floridi, 12. september 2017.

To idejo ponavljajo tudi sodelavci Inštituta za fiziko in atmosfero Ruske akademije znanosti: "Ni mogoče spreminjati vremena na enem delu Zemlje, brez da bi spremenili stanje atmosfere na druge," je dejal Aleksej Jelisejev, zato je ideja podnebnega orožja še naprej vprašljiva.

Preberite še:

#RussiansDidIt: Če se znajdeš v nerodni situaciji, za vse okrivi Rusijo

»Odštekani« sovjetski projekti: znanstvena fantastika ali fantastična znanost?

12 ruskih izumov, ki so spremenili svet

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke