»Kot v tanku«: Kaj menijo Američani o legendarnem sovjetskem terencu UAZ-469

Znanost in tehnologija
RINA BIKOVA
Ljubitelja tehnike iz ZDA sta testirala legendarno sovjetsko terensko vozilo in zbrala svoje vtise.

Po testiranju sovjetskih »Žigulijev« sta Paul Houston in Jay T preizkusila tudi UAZ-469. Vtise Američanov o sovjetski tehniki je posnel ruski bloger Pavel Suslov. Fanta sta testirala klasično verzijo sovjetskega terenca z 2.500-kubičnim motorjem, 75 KM, štiristopenjskim ročnim menjalnikom, platneno streho, trdimi sedišči in zamaskiranimi sprednjimi lučmi.

Američana sta se najprej spoznala z izgledom asketskega vozila, ki je postal legendaren na celotnem območju bivše ZSSR. »Deluje mi kot Jeep,« je pokomentiral Paul in dodal, da vse izgleda precej vojaško. »Meni izgleda kul! Ima kavelj za vleko, vse kar potrebuje terensko vozilo,« je navdušeno dejal Jay T. »Ima manjše poškodbe, ampak kakšen pa je vojaški avtomobil brez njih?«

Notranjost UAZ-a je na Američana prav tako napravila vtis. Presenetili so ju asketski videz, odsotnost klime in nenavadno majhni pedali, ki se nahajajo zelo blizu skupaj.

Presenečena sta bila tudi nad napisi: »Kaj je to? Ročna zavora? Ne bom se je niti dotikal, da česa ne zlomim,« je bil previden Paul, ko je dodal, da so mu zelo všeč stikala na armaturni plošči z napisi v ruščini. »Tole izgleda kot iz časa raketne krize,« se je pošalil Američan. Po njegovih besedah ga UAZ najbolj spominja na Jeep njegovega brata, v katerem ni preveč udobno. »Samo železna škatla in nič drugega. Če se z njim malo popelješ, dobiš modrice,« je opisal svojo izkušnjo. Presenetil ga je tudi števec za hitrost, ki seveda kaže kilometre in ne milje. Mislil je namreč, da lahko terenec doseže 130 km/h (80 milj na uro).

Njegov prijatelj Jay T je UAZ poimenoval kar »velika zver«. Najprej mu namreč ni uspelo zapreti vrat zaradi njihove teže. Ta avtomobil je po njegovem mogoče voziti samo z jeznim izrazom na obrazu zaradi trdih sedežev, ki so napravljeni za vojaške potrebe. »Sedeži me spominjajo na šolski avtobus. Pri vsakem zaviranju poletiš do strehe in nazaj,« je dodal Paul.

Seveda so potem vozilo tudi preizkusili. »Kot da sem v tanku! To je noro,« se smeji Paul, ki na začetku nikakor ni zmogel obvladati menjalnika. »Sploh ne vem, kje je druga prestava,« se smeje in doda, da vožnja UAZ-a zahteva precej vloženega napora. Američan je istočasno dodal, da so zavore na vozilu precej boljše kot na Ladi (VAZ-2106), ki jo je testiral pred tem.

Podoben vtis je imel Jay T. Da obvladaš volan UAZ-a, se moraš res naprezati, zaradi neizkušenosti pa se vožnja pretvori v nasilje nad menjalnikom. »Če napačno prestaviš, se menjalna ročica trese, kot da bi te stresla elektrika,« je potožil Američan. »Za (normalno) vožnjo so potrebne idealne okoliščine,« se je strinjal Paul, ki je menil, da se na splošno UAZ »dobro pelje«. Jay T je avto poimenoval »močno čudo«.

Škoda je samo to, da je vožnja s terencem potekala v zanj popolnoma neprimernih okoliščinah – po vijugastih ulicah Los Angelesa. Američana nista mogla izkusiti, kako se vozilo obnaša na neravnem terenu, polnem preprek. Morda bi na bolj resni trasi še dodatno izboljšala vtise o tem legendarnem sovjetskem avtu.