Med obiskom sta saudska in ruska stran razpravljali o več orožarskih sporazumih, celo o ustanovitvi obrata Kalašnikova v Savdski Arabiji, kjer bo ruski orožarski koncern proizvajal puške AK-103 za to kraljevino.
V okviru pogajanj je Moskva prodala Rijadu številna težka orožja: sisteme metalcev ognja TOS-1A, ki s termobaričnimi konicami uničujejo sovražnikovo pehoto v vkopanih jamah, bunkerjih ali jarkih, protitankovske raketne sisteme Kornet-M in granatomete AGS-30.
Dobičkonosni posli
Glavni nakup v času obiska pa so zagotovo štiri divizije ruskega vrhunskega sistema zračne obrambe S-400 Triumf. Vsaka divizija stane okoli 500 milijonov dolarjev in je sestavljena iz 12 naprav za lansiranje ter podpornih vozil, kot so radarji, poveljniški center in drugo.
Izredno pomembno je, da Savdska Arabija s tem kupi tudi tehnično podporo za te stroje. V prihajajočih letih bodo v ruske vojaške baze in akademije prihajali oficirji in vojaki iz arabske kraljevine, ki se bodo učili upravljanja z novim sistemom.
»Poleg tega bo Rusija arabske specialiste učila, kako integrirati ta sistem zračne obrambe z orožarskimi sistemi ZDA, ki jih je kraljevina naročila to poletje in zanje odštela 100 milijard dolarjev,« je za Russia Beyond pojasnil Dmitrij Litovkin, vojaški analitik časopisa Izvestija. Kot je omenil, Rusija že ima podobne izkušnje z Grčijo, članico zveze NATO, ki je konec 90-ih let kupila sistem S-300.
»Samo s prodajo S-400 bo Moskva zaslužila okoli dve milijardi dolarjev, še več pa skozi leta tehničnega vzdrževanja in potreb po občutljivih dodatnih delih,« je dodal.
Zakaj bi Savdijci imeli ruski Growler in ne ameriški Patriot
Zadnja nabava ameriškega orožja s strani Savdske Arabije ni vključevala obrambne sisteme z raketami dolgega dometa. Za to je več razlogov. Prvič, ruski proizvod zazna in uniči vse zračne tarče, tudi vodene rakete, vodene in nevodene bombe ter vse sodobno in prihodnje letalstvo na svetu na razdalji do 240 milj (386 km) iz katerekoli smeri. Drugi vodilni sistem zračne obrambe na svetu, ameriški MIM-104 Patriot, pa zadane tarče iz ene smeri na razdaljah do 110 milj (177 km).
Sistemi na radarski osnovi ruske izdelave je prekašal konkurenta tudi pri možnosti, da vidi vsako »ptico« na nebu, ki prihaja ali odhaja v 360° krogu.
Ravno zaradi teh razlogov sta se Kitajska in Turčija prvi postavili v vrsto za zloglasni obrambni sistem.
Informacije v sliki (slovenski prevod spodaj):
RIA Novosti
S-400
Razvijalec: Konstruktorski biro Almaz Antej
NATO naziv: SA-21 Growler
28. april 2007: začetek uporabe sistemov S-400 Triumf
Julij 2007: S-400 je zadel dve simulirani tarči s hitrostjo okoli 8 Machov na višini 16 km
Avgust 2007: prvi sistem S-400 so postavili v bojno pripravljenost pri Moskvi
Komponente: Nadzorno-komandna oprema: 55K6E (mobilna poveljniška točka na Ural-532301), radar za nadziranje bojev Big Bird
Do osem enot za izstrelitev, med drugim: 92N6E (radar za nadzor bojev in ognja Grave Stone), 5P85TE2/5P85SE2 (izstrelitvene naprave – do 12 – s po 4 raketami)
Dodatna oprema: 96L6E (radar za vse višine), 40V6MR (mobilni ogrodni sistem)
Učinkovitost: največja hitrost tarče do 4.800 m/s, razdalja do 250 km (aerodinamične tarče) oz. 60 kilometrov (balistične tarče), višina od 0,01 do 27 kilometrov, deluje z do 36 tarčami naenkrat, čas nameščanja: 5, življenjska doba oprema 20 let, raket 15 let.
Posebnosti: Je dvakrat bolj učinkovit kot zračni obrambni sistemi prejšnje generacije; avtomatiziran nadzor bojevanja, od zaznavanja tarče do poročanja rezultatov; edini raketni sistem, ki lahko napada s 5 vrstami raket; po učinkovitosti in sposobnostih velja za sistem 4+ generacije.
Nekatere vrste raket: 9M96E/9M96E2 zemlja-zrak (doseg 1-40 / 1-120 km; višina do 20 / 30 km), 48H6E/48H6E2 (doseg 5-150 / 5-200 km, višina do 27 km)