V vojaški terminologiji, ki jo lahko slišimo med oficirji in vojaki, se ta tank še vedno imenuje "reaktivni tank", včasih pa tudi "tank-raketa". Razlog tiči v tem, da ti tanki za pogonski agregat uporabljajo plinsko turbino, ki se uporablja v letalih in helikopterjih ter ustvarja značilen zvok. Ta agregat tanku omogoča veliko hitrost in splošno okretnost na bojišču, ki je precej večja kot pri tankih s klasičnimi dizelskimi motorji.
Po besedah strokovnjaka, bo 4. tankovska divizija zahvaljujoč novim "reaktivnim" tankom postala nepremostljiv branik na strateško pomembnih napadalskih smereh, ki iz srednje in vzhodne Evrope vodijo v osrednjo Rusijo. S temi tanki bodo operativne in taktične udarne skupine postale zelo okretne in fleksibilne, z možnostjo hitrega prehoda iz faze obrambe v fazo napada.
Na kratko rečeno, zaradi svoje moči in slavne vojaške tradicije je ta divizija določena, da sovražniku, ki bi si drznil napasti Rusijo, zada smrtonosne udarce, od katerih si ne bo mogel opomoči.
Kantemirovska divizija danes
Trenutno se v sestavi te divizije nahajata 2 tankovska polka, ki sta že od leta 1985 opremljena s tanki T-80U. To so torej zastareli bojni stroji. Načrtovano je, da bodo te tanke postopoma dali v rezervo, zamenjali pa jih bodo s tanki T-80BV, ki so se prej nahajali v rezervi. Pred tem so jih nameravali zamenjati s tanki T-72B3, modernizirano različico tankov T-72.
O načrtih Ministrstva za obrambo Rusije za modernizacijo tankovskega parka smo lahko slišali že lansko leto. Projekt modernizacije je pripravilo sanktpeterburško konstruktorsko podjetje, nosil pa je oznako T-80BVM.
Kaj sestavlja standard T-80BVM?
Nujne posege modernizacije so doživeli predvsem sistemi za upravljanje ognja, ki so sestavljeni iz integracije večkanalne opazovalne naprave Sosna-U s termovizijsko kamero druge generacije, laserskim daljinomerom, posebnim kanalom za upravljanje raket in blokom elektronike za avtomatsko spremljanje cilja. Ta kompleks je sposoben odkriti in spremljati težko ulovljive cilje v oteženih pogojih, na primer ponoči ali ob močnem nalivu dežja z grmenjem.
Vojak mora odkriti cilj le "zakleniti" s pritiskom na gumb, od tam pa kompleks sam prevzame operacijo samostojnega izračunavanja vseh parametrov, ki so pomembni za natančen zadetek. Poleg sistema za upravljanje z ognjem so resno okrepili tudi oklepno zaščito tanka z vgradnjo pasivne dinamične zaščite tretje generacije Relikt, ki so jo uporabili tudi na tankih T-90AM in BMPT Terminator. Ta oklepna zaščita v povprečju poveča ekvivalent oklepa tanka za 250-280 mm v odvisnosti od mesta, kjer je vgrajena.
Srce tanka T-80BVM sestavlja plinska turbina, ki mu daje 1250 konjskih moči. Govora je o motorjih, ki so po svoji dimenziji manjši od klasičnih dizelskih motorjih, proizvedejo pa dosti večjo moč. Na sprednjem koncu ima plinska turbina kompresor, na zadnjem pa turbino, medtem ko so komore za izgorevanje med kompresorjem in turbino. To je v bistvu rotacijski motor, ki ga poganja energija toka plina, proizvedenega z izgorevanjem goriva.
Zahvaljujoč tem lastnostim je plinska turbina sposobna tank, težak 40 ali več ton, le v nekaj sekundah privesti do hitrosti skoraj 80 km/h!
Vendar pa je takšna zver porablja neprimerno več goriva kot z dizelskim agregatom, kar je sicer odvisno tudi od načina vožnje in terenskih pogojev. Tako se lahko poraba poveča za 2- do 3-krat v primerjavi s tanki s klasični motorji.
Zaključek je sledeč: odločitev ruskega obrambnega ministrstva, da divizije ne bodo opremili s tanki T-72B3, je po mojem mnenju pravilna. Poudarjam, tudi T-72B3 so vrhunski tanki in se od T-80BVM praktično ne razlikujejo v sistemu za upravljanje z ognjem, skupni ognjeni moči, komunikacijskem sistemu in v ostalih elektronskih podsistemih. Vendar pa je glavna razlika med tema dvema tankoma v njuni surovi moči - v pogonskem agregatu. Ravno ta lastnost pride do izraza na terenu, ki je značilen za Evropo. Gosta mreža asfaltnih površin, majhne razdalje med mesti in ravninski relief dajejo prednost tanku T-80BVM.