V iskanju meje med Evropo in Azijo

Spomenik v okolici Jekaterinburga.

Spomenik v okolici Jekaterinburga.

Lori/Legion Media
Natančna meja med Evropo in Azijo je eno najbolj spornih vprašanj v geografiji. Strokovnjaki iz Jekaterinburga so s pomočjo sodobnih navigacijskih naprav izvedli raziskavo in potrdili novo mejo med kontinentoma.

Raziskovalci trdijo, da so uspeli določiti točen potek najbolj spornega dela meje med Evropo in Azijo, ki se nahaja na geografski širini Jekaterinburga, 1.600 km vzhodno od Moskve, na liniji Jekaterinburg-Revda-Pervouralsk. Naša dopisnica se je o tem pogovarjala s predsednikom Uralskega združenja ljubiteljev naravnih znanosti (UOLE) Genadijem Porozovom. Organizacija UOLE je raziskavo izvedla v sodelovanju z Ruskim geografskim društvom (RGO). Med raziskovanjem so uporabljali GPS opremo, s pomočjo katere so izvedli preko 100.000 meritev na terenu. Rezultati so pokazali realno mejo med kontinentoma, ki se ne sklada z dosedanjo uradno mejo, ki jo upošteva regionalna uprava v Jekaterinburgu.

Meritve so bile zasnovane na uradni predpostavki, ki je priznana po vsem svetu. Po njej naj bi mejo predstavljalo razvodje med rekama Čusovaja in Iset. Mejo je že v prvi polovici 18. stoletja postavil eden od ustanoviteljev Jekaterinburga, ruski zgodovinar, geograf in državnik Vasilij Tatiščev.

Karta: Natalija Mihajlenko. Kliknite za večjo karto.

Po besedah Porozova je bil smisel raziskave v tem, da se določi ali to, kar danes pojmujemo kot mejo, ustreza realnosti. Gre sicer za zgolj 30 km sporne dolžine meje med kontinentoma, vendar v bodoče nameravajo svoje metode uvesti tudi na drugih spornih točkah.

Najnovejše izdaje turističnih vodičev predstavljajo Jekaterinburg kot metropolo na meji med dvema kontinentoma, mesto sinteze različnih kultur. Ena od največjih znamenitosti mesta je spomenik, ki simbolično obeležuje mejo med Evropo in Azijo. Postavili so ga leta 2004 v okolici Jekaterinburga in mnogi turisti mislijo, da meja poteka prav tam. Osnovo obeliska predstavlja kamen iz Rta Roca na Portugalskem, ki je najzahodnejša točka Evrope in Rta Dežnjova, ki je najvzhodnejša točka celinskega dela Rusije in Azije.

Na tisoče opravljenih meritev

Tukaj lahko kupite spominke, jahate konje, se zapeljete s pasjimi vpregami ali uživate v pikniku. Kovači z Urala za turiste kujejo kovance s simboli Jekaterinburga, tisti, ki prečkajo mejo pa lahko dobijo tudi šaljivo diplomo, ki priča o njihovem prečkanju. Vsako leto v marcu se na tem kraju prireja smučarski maraton Evropa-Azija, ki je dolg 53 km in se začne v Evropi v kraju Pervouralsk konča pa v Aziji v Jekaterinburgu.

Geografi sicer trdijo, da tukaj ne poteka prava meja, in da je njeno obeleževanje na tem mestu simbolično. »Če želite stati z eno nogo v Aziji in z drugo v Evropi, lahko to storite samo na Uralu. Kraj, kjer se nahaja spomenik je v bistvu povodje, ampak ne med rekama Čusovaja in Iset, temveč med dvema pritokoma Iseta, ki pripadata Aziji. Prava meja je mnogo bolj zapletena linija v obliki sinusoide vzdolž desnega brega reke Čusovaja in se nahaja deset kilometrov zahodneje,« pojasnjuje Porozov.

 »Ne pravimo, da je treba premestiti turistične lokacije, želimo samo razjasniti pravo geografsko mejo,« je za nas povedal član RGO Jevgenij Artjuh. V nadaljnjem načrtu je izdelava tridimenzionalne makete območja, ki bi se nato potapljala v vodo, in ki bi se jo oz mehanizmom za dviganje in spuščanje, tako da bi vsak lahko na praktičen način videl, kje se nahaja razvodje, torej meja med kontinentoma.

Geografi UOLE in RGO so končno karto izdelali tako, da so združili podatke iz štirih specializiranih kart: topografske, katastrske, hidrogeološke in višinske. Predlagajo, da se meje med kontinentoma ne označuje z eno linijo, ampak kot pas. Mejo Evrope lahko predstavlja reka Iset, mejo Azije pa reka Čusovaja, področje med rekama, razen potokov in manjših rek, pa lahko smatramo za mejno območje.

Ali meja dejansko obstaja?

Uradna meja se je tekom zgodovine spreminjala. Od antičnih časov naprej so raziskovalci samovoljno risali črte, enkrat po reki Don, drugič v Sibiriji, ali pa celo na Daljnem Vzhodu. Do danes ne obstaja enotnega odgovora geografov, kje se meja dejansko nahaja.

Še v 16. stoletju so menili, da mejo predstavlja gorovje Ural. Prvi spomenik so na tem prostoru postavili leta 1846 na planini Berjozova v čast obisku prestolonaslednika, bodočega carja Aleksandra II. To točko sta leta 1829 na mestu prevoja med zahodnim in vzhodnim pobočjem Urala, kot naravno mejo določila nemška znanstvenika – znan geograf Humboldt in mineralog Gustav Rose. 5524 km dolga meja naj bi večinoma potekala po ruskem ozemlju, od katere 2.000 km poteka po Uralu. Ključna mesta skozi katera poteka meja so Orenburg, Orsk, Magnitogorsk, Zlatoust in turški Istanbul. Meja poteka v bližini mest Pervouralsk, Jekaterinburg, Revda, Degtjarsk in še nekaterih drugih.

Mnogi uralski staroselci sicer meji med Evropo in Azijo ne dajejo posebnega pomena. Menijo, da je ozemlje vzdolž Urala zmeraj bilo rusko, da je uralska civilizacija v resnici ruska, in da ne predstavlja sinteze evropske in azijske kulture. S takšne perspektive delitev ozemlja na evropsko in azijsko stran res deluje precej nepomembno.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke