Raketa Kurjer: Odgovor Rusov za primer, če bi Američani izkopali bojno sekiro

Poskusno testiranje rakete RS-12M Topol

Poskusno testiranje rakete RS-12M Topol

Sovjetski raketni projekt Kurjer je bil zamrznjen leta 1991, zaradi grožnje, da bi ZDA opustile sporazum o uničenju balističnih raket srednjega in malega dometa, pa danes spet postaja aktualen.

Gre za mobilni kopenski raketni sistem z medcelinsko balistično raketo malih velikosti na trdo gorivo. Sistem bi lahko postal »smrtni odgovor« Ameriki, je prepričan anonimni strokovnjak iz raketno-vesoljskega sektorja, ki ga citira Voenno-promyšlennyj kurjer.

»Če se Američani vrnejo na idejo, da namestijo balistične rakete srednjega dosega v Evropi, to pomeni, da v 7-10 minutah pridejo do ruskih strateških objektov v evropskem delu Ruske federacije,« je pojasnil ta strokovnjak. Prepričan je, da bo za vzpostavitev ravnotežja zadoščalo, če Rusija namesti rakete na območju Arktike, saj bi bil čas poleta raket do ameriških strateških objektov približno isti.

Raketa 15Ž59 Kurjer je dolga zgolj 11,2 metra in tehta le 15 ton, zato jo je mogoče skriti v običajni tovorni kontejner in jo zlahka prepeljati z enega konca Rusije na drugega, kar je bila glavna zamisel ruskih snovalcev. V neskončnih prostranstvih Rusije je takšno raketo kakopak težko odkriti. Snovalci so uspeli ohraniti medcelinski domet in hitro lansiranje rakete z nizko štartno maso, kar se je prej zdelo neizvedljivo.

Projekt pa je bil opuščen, ko je bil 6. oktobra 1991 z ZDA dosežen dogovor o prekinitvi razvoja lahkih medcelinskih balističnih raket. Sogovornik ruskega medija je prepričan, da sedaj obstajajo možnosti za hitro obnovitev tega projekta na novi tehnološki ravni, še toliko bolj, ker formalno ta raketni sistem ni v nasprotju z obstoječim sporazumom.

Projekt raketnega sistema Kurjer (NATO klasifikacija SS-X-26) je bil zagnan 21. junija 1983 na Moskovskem inštitutu za termofiziko. Ruski vojaški vrh je k njemu spodbudilo dejstvo, da samohodnih lanserjev velikih razmerij ni bilo mogoče skriti pred ameriškimi vesoljskimi opazovalnimi napravami. Za sistem je bil razvit osemmestni lanser raket MAZ-7909, pozneje pa še desetmestni. Rakete so testirali štirikrat od marca 1989 do maja 1990.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke