Je radioaktivni oblak nad Evropo res prišel iz Rusije?

Arne Dedert/DPA/Global Look Press
Domači in tuji mediji pišejo o sklepu francoskega jedrskega inštituta, da naj bi skrivnostni, a nenevarni radioaktivni oblak rutenija-106 nad Evropo povzročilo uhajanje radioaktivnih snovi v Rusiji. Pristojni v tej državi zanikajo, da bi se zgodil kakršenkoli dogodek, ki bi povzročil takšen oblak, razlago pa so postavili pod vprašaj tudi nekateri sogovorniki iz EU.

Nemški in francoski znanstveniki kažejo na Rusijo

Po včerajšnjem poročanju medijev so znanstveniki Francoskega inštituta za jedrsko in radiacijsko varnost (IRSN) prišli do sklepa, da je do radioaktivnega oblaka z izotopi rutenija-106, ki sicer ni bil nevaren, prišlo zaradi nesreče in uhajanja radioaktivnih snovi. Radioaktivni oblak je bil prisoten nad večino evropskih držav, tudi Slovenijo, med 27. septembrom in 13. oktobrom, največja stopnja prisotnosti je bila zabeležena na koncu oz. začetku obeh mesecev.

Tuji mediji, ki jih povzemajo tudi v Rusiji, pišejo, da se je po sklepanju francoskih znanstvenikov zgodila nesreča na objektu med Volgo in Uralom. Do tega so prišli tudi s preučevanjem vremenskih gibanj v zadnjih tednih in mesecih. Prepričani so, da se je nesreča zgodila v zadnjem tednu septembra, najverjetneje v obratu za predelavo jedrskega goriva ali medicinski ustanovi. Razlagi, da bi oblak lahko povzročila nesreča v jedrskem objektu ali kakšen satelit ob vračanju iz vesolja, je ovrgla Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Podobno so na ruski izvor pred tedni prvi kazali nemški znanstveniki.

Tega sevanja v Sloveniji sedaj sicer ni več, v času prisotnosti pa je bila raven nizka in ni predstavljala posledic za zdravje ljudi ali okolje, je poročala Slovenska tiskovna agencija.

V Rusiji zavračajo trditve

Kommersant je že 16. oktobra pisal, da je morda prišlo do nesreče v podjetju Majak v Čeljabinsku, tamkajšnji aktivisti so govorili o domnevnem uhajanju radioaktivnih snovi med »vročimi testiranji« novih kontejnerjev z jedrskim gorivom konec septembra. Podjetje Majak in korporacija Rosatom te navedbe že dlje časa odločno zanikata. »Trditev, da je onesnaženje ruskega izvora, nima podlage,« so pred kratkim izjavili v Rosatomu za ameriški AP, v podjetju Majak pa so poudarili, da pri omenjenih testiranjih ni prišlo do nepravilnosti, spomnijo pri agenciji RBK.

Po pisanju RIA Novosti je korporacija Rosatom zbrala podatke iz monitoringa radioaktivnega sevanja, ki ga izvaja državna agencija Rosgidromet. Kot piše agencija, pri monitoringu med 25. septembrom in 7. oktobrom na ozemlju Ruske federacije, tudi v južnem Uralu, rutenija-106 v zraku niso odkrili, razen na eni lokaciji v Sankt Peterburgu, kjer pa je bila koncentracija desettisočkrat manjša od nevarne. Znašala je 115,4 mikrobekerelov na kubični meter, kar je za 30 tisoč manj od koncentracije v Romuniji, dvakrat toliko kot v Italiji in trikrat toliko kot v Ukrajini. Podrobne podatke iz teh evropskih držav je zbrala Mednarodna agencija za jedrsko energijo, na te podatke pa se opirajo nekateri od teh, ki trditve o ruskem izvoru zavračajo.

Sevanje iz Romunije ali okolice?

RIA Novosti navaja mnenja nekaterih evropskih sogovornikov s tega področja, ki omenjene zaključke, ki kažejo na Rusijo, postavljajo pod vprašaj. Predsednik francoske civilnodružbene organizacije Ekologija in jedrska energija Bruno Comby je dejal, da govorice o ruskem izvoru sevanja, ki ga širijo mediji, same po sebi niso resnica.

»Največje koncentracije Ru-106 v Evropi so bile izmerjene v Romuniji. Zato je verjetno potrebno iskati izvor ravno tam ali pa v bližini v sosednjih državah, od koder je pihal veter,« komentira Comby. Tudi po njegovi razlagi zagotovo ni šlo za nesrečo na jedrskem objektu, pač pa gre za medicinske vzroke. Lahko bi se izgubil radioaktivni vir, ki je bil potem uničen, predpostavlja.

Še bolj odločno ruski izvor zanika fizik Boris Marcinkevič iz Latvije, ki je za rusko spletno revijo Geoenergetika zapisal, da trditev ovržejo podatki mednarodne jedrske agencije. Da je rusko sevanje preplavilo vso Evropo, v Rusiji pa ni zabeleženo, kar nakazujejo nemški sklepi, bi bilo mogoče le v primeru, da bi šlo sevanje sprva takoj navzgor v vesolje, se srečalo z ravno pravim naklonom zemlje in enako padlo navzdol nad evropskim ozemljem. Sam v to razlago dvomi. Po njegovih besedah so tuji mediji prehitro prišli do zaključka, da za dogodkom stoji Rusija, podatki mednarodne agencije pa da kažejo, kako prehitro so evropski mediji pripravljeni izkoristiti še najmanjši namig za to, da bi za nekaj okrivili Rusijo, povzema njegovo pisanje ruska agencija.

Tudi rektor francoskega inštituta Jean-Marc Peres je posredoval odziv ruskih oblasti, da le-te niso seznanjene, da bi se na ruskem ozemlju zgodila kakšna nesreča, ki bi porodila takšen radioaktivni oblak, zato Francoz kot morebiten izvor omenja tudi območje južno od Urala v Kazahstanu. V Kazahstanu pa prav tako zavračajo mnenje, da bi bili kakorkoli povezani z nastankom oblaka.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: