Avtomat Kalašnikov: Pet napačnih predstav in zmot

Mihail Kalašnikov razkazuje model avtomata AK-47, izdelanega v Iževsku.

Mihail Kalašnikov razkazuje model avtomata AK-47, izdelanega v Iževsku.

AP
Avtomat Kalašnikov je najpriljubljenejše strelno orožje na svetu. Je simbol enostavnosti in zanesljivosti. Vsi ga dobro poznajo, obenem pa o znamenitem ruskem orožju obstaja precej zmot.

1. АК-47 – kopija Sturmgewehra

Včasih lahko slišimo, da je ruski avtomat narejen na osnovi nemškega orožja G-44 Sturmgewehr, kar pa ni res. Ideja o izdelavi kompleta strelskega orožja (avtomat, karabinka in mitraljez) srednjega kalibra se je pojavila v Sovjetski zvezi že julija leta 1943, ko so preučevali zaplenjeno nemško karabinko Mkb-42.

Kasneje so sovjetski konstruktorji dobili nalogo izdelati avtomatsko orožje srednjega kalibra. Na natečaju leta 1944 je zmagal avtomat Sudajeva, AS-44, za katerega so se odločili, da ga še dodelajo in nato spravijo v proizvodnjo.

Vendar je Sudajev umrl leta 1946 v 35. letu starosti, njegovega dela pa ni nihče končal. Vprašanje izdelave avtomata je ostalo odprto, zato so objavili nov natečaj, v katerem je bila tehnična naloga zasnovana predvsem na lastnostih že preizkušenega avtomata Sudajeva in ne nemškega Sturmgewehra (Stg-44).

Po vrsti zapletenih in dolgotrajnih testiranjih so izbrali avtomat Kalašnikov (AK) kalibra 7,62 mm oz. AK-47.

2. АК-47 je bil izdelan leta 1947

Običajno pravijo, da se je avtomat Kalašnikov v vojski pojavil leta 1947. Letnice, kdaj se je neko orožje pojavilo, začelo množično proizvajati in nato dejansko uporabljati v vojski, se pogosto razlikujejo. Kalašnikov pri tem ni izjema. Množično so ga začeli proizvajati in dobavljati vojski šele leta 1949.

AK-47 so prvič uporabili v operaciji Vihar na Madžarskem oktobra leta 1956, leto dni prej pa so ga prvič predstavili širši javnosti v sovjetski filmski komediji Maksim Perepelica.

3. Kalašnikov je postal priljubljen zaradi svoje enostavnosti

Najpogosteje omenjeni lastnosti avtomata Kalašnikov sta njegova enostavnost in zanesljivost. Pridobil ju je šele leta 1959 po modernizaciji oz. po izdelavi modela AKM.

Prvi model AK-47, predstavljen na konferenci, posvečeni 60-letnici tega sovjetskega orožja v korporaciji Rosoboroneksport.

Težava je nastala pri procesu proizvodnje AK-47, saj je bil ta izjemno zapleten in drag zaradi okvirja iz brušenega jekla. Proizvodnja je doživela tudi nekaj prekinitev, zato so morali pomanjkanje strelskega orožja v vojski nadomestiti s karabinkami Simonov. Proizvodnjo so morali poenostaviti, zato so začeli uporabljati nove vrste jekla in proizvodnih tehnologij, spremembe pa je doživela tudi sama konstrukcija orožja.

Avtomat je postal lažji za 600 gramov, prvič pa so mu dodali tudi bajonet v obliki noža. Novi model je bil tehnično boljši in relativno poceni.

Znani sovjetski konstruktor Fjodor Tokarev, oblikovalec pištole TT in SVT-40, je takole komentiral AKM: "Ta model je zanesljiv pri delu, zelo natančen in relativno lahek." Izdelovali so ga med letoma 1960 in 1976.

Verjetno je bila to najbolj množična sprememba avtomata Kalašnikov v sovjetski vojski. Še danes AKM uporabljajo pripadniki desantnih padalskih enot kot tiho orožje, saj lahko nanj namestijo dušilec, česar pri AK-47 niso mogli.

4. Kalašnikov je edinstven

Ali v drugih državah obstajajo modeli, podobni Kalašnikovu in niso njegove kopije? Takšen model so po vojni izdelali na Češkoslovaškem.

Države Vzhodnega bloka so včasih izdelovale orožje tudi po lastnih modelih in ne zgolj po sovjetskih. Češkoslovaška je imela bogato tradicijo oblikovanja in izdelovanja strelskega orožja. Leta 1958 je češkoslovaška vojska dobila avtomat Čermaka CZ SA Vz.58, ki je bil navzven zelo podoben Kalašnikovu, po konstrukciji pa se je precej razlikoval od njega. Bil je kvalitetno izdelan, vendar manj zanesljiv.

5. АКS74U – orožje desantnih enot

Napačno je tudi prepričanje, da je bil model AKS74U z dvakrat krajšo cevjo namenjen desantnim enotam. Prvotno je bil ta model narejen za posadke bojnih vozil, za artilerijo in veziste, torej za tiste, ki ne preživijo veliko časa na prvih bojnih linijah.

V tem smislu je bil kompaktnejši model popolnoma upravičen. Vendar pa so novi avtomat v letih 1982-1983 dali v testiranje v vojaških pogojih desantnim skupinam, ki so sodelovale v vojnih operacijah v Afganistanu.

Tu so prišle do izraza največje napake skrajšanega modela: manjša gostota strelov, manjša natančnost na večji oddaljenosti in hitro pregrevanje cevi. Ko so sovjetske enote leta 1989 zapustile Afganistan, so AKS74U umaknili iz bojnih enot v skladišča, nato pa so jih predali Ministrstvu za notranje zadeve zaradi porasta kriminala. To je tudi edini model Kalašnikova, ki so ga izdelali v Tuli, vsi ostali pa izhajajo iz Iževska.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: