Namestnik vodje Sveta federacije za varnostne zadeve in obrambo Franc Klincevič je pred nekaj dnevi napovedal, da vojaških baz tudi po zaključku aktivne protiteroristične intervencije v Siriji ne bodo ukinili. Ob tem se bo vsekakor zmanjšalo število tamkajšnjih pripadnikov oboroženih sil, vendar bodo baze ostale funkcionalne. Da bo ruska vojaška prisotnost na tem območju postala stalnica, pa so poročali pri RIA Novosti.
Na ponedeljkovem srečanju s sirskim predsednikom Bašarjem Al-Asadom je ruski predsednik Vladimir Putin oznanil, da se vojaška operacija v Siriji bliža koncu. Za uničenje vseh terorističnih sil na ozemlju Sirije bo sicer po predsednikovih besedah potrebno še nekaj časa, vendar so oborožene sile do zdaj svoje ključne strateške cilje in naloge že izpolnile. Pred nekaj dnevi se je zaključila operacija osvobajanja zadnjega terorističnega oporišča Abu Kamal, ki se nahaja na skrajnem vzhodu države blizu iraške meje, medtem ko je situacija v ostalih delih, kjer potekajo boji, stabilna.
Po besedah namestnika obrambnega ministra, generala ValerijaGerasimova, se v državi že ustvarjajo pogoji za obnovo infrastrukture in vrnitev beguncev. Mnogi strokovnjaki so medtem prepričani, da se vojna še dolgo ne bo zaključila.
»Razumeti morate, da bo Sirija še nekaj let žarišče napetosti,« je za RIA Novosti povedal namestnik direktorja Inštituta za politične in vojaške analize AleksanderHramčikin. »Jasno je, da bo prisotnost Rusije na tem območju še naprej igrala pomembno vlogo in da bomo z njo imeli možnost sodelovati v konfliktih, ki se na Bližnjem vzhodu žal redno pojavljajo. Obstoj vojaških baz bo znatno povečal kapacitete naših sil v tujini. Eden od osnovnih problemov je ta, da sta Rusija in Sirija ozemeljsko nepovezani, kar pomeni, da bo oskrbovanje dislociranih ruskih enot zmeraj od nekoga odvisno. Na primer, mi smo do zdaj večino svoje logistike opravljali po zraku in pri tem uporabljali iranski zračni prostor. Zato se morajo te povezave dodatno zaščititi,« je še povedal Hramčikin.
Vsekakor se bo po koncu protiteroristične operacije zmanjšala velikost vojaškega kontingenta, ki je sestavljen iz kopenskih in zračnih enot. Obrambno ministrstvo bo še naprej podpiralo sirsko vlado, ki se bo v prihodnje morda morala soočiti z lokalnimi napetostmi.
Trenutno ruska vojska v Siriji uporablja dva večja vojaška objekta – zračno bazo Hmejmim, ki se nahaja v provinci Latakija in pomorsko bazo v Tartusu na obali Sredozemskega morja. Še konec leta 2012 je bila ruska prisotnost v Tartusu zelo omejena. Baza je imela samo en pomol z manjšim pristaniščem, sistemom za vodno oskrbo in nekaj tehničnih prostorov v katerih je bilo nastanjeno osebje, ki so ga sestavljali štirje posamezniki. Že septembra 2013 pa je Rusija napovedala širitev svoje prisotnosti v Sredozemlju in postalo je jasno, da bo brez gradnje večje pomorske baze, ki bi predstavljala osnovo delovanju, vsakršna širša aktivacija na tem območju nemogoča.
Nikolaj Litovkin
Projekt izgradnje pomorske baze v Tartusu se je začel leta 2015. Osebje se je povečalo na 1.700 pripadnikov, predsednik Putin pa je decembra 2016 podpisal nalog o napotitvi dodatnih sil, ki je temeljil na rusko-sirskem dogovoru o razširitvi logistične baze Tartus, z namenom, da se zagotovi stalno prisotnost večjih ruskih vojaških ladij v vzhodnem Sredozemlju. Te ladje bi varovale logistične konvoje, ki plujejo v Sirijo iz Rusije skozi Bosporsko ožino. Luko v Tartusu so torej usposobili, da lahko sprejema ladje prve in druge kategorije z velikimi kapacitetami, vključno z jedrskimi podmornicami. S tem je luka dejansko postala prava vojaška pomorska baza. Seveda je bilo treba pri takšnem objektu poskrbeti tudi za varnost, zato so v Tartus prispele enote protizračne obrambe, pomorske pehote in obalne straže.
Za razliko od Tartusa je zračna baza Hmejmim opremljena in prisotna že dlje časa. Ruske zračne sile so se v provinci Latakija dobro namestile, manjše lokalno letališče pa je v dveh letih preraslo v pravo mesto.
Na območju letališča so zgradili infrastrukturo, ki zagotavlja udobno nastanitev večjega števila ljudi, tudi spričo lokalnih klimatskih pogojev. Zgrajene so bile kapacitete za shranjevanje streliva in goriva, vzpostavljena je bila mreža tehničnih postaj za vzdrževanje letal, postavljena je bila menza, objekti za kopanje, telovadnica, pekarna, majhna bolnišnica s sodobnimi diagnostičnimi instrumenti, klimatiziran stanovanjski objekt itd. V okolici zračne baze se nahaja zaščitni pas, središče katerega predstavlja divizion raketnega protizračnega sistema S-400 Triumf, kot tudi sodobna sredstva za protielektronsko bojevanje. Celotno bazo varuje močna kopenska skupina, sestavljena iz posebnih sil s podporo oklepnih enot.
Rusko obrambno ministrstvo / Global Look Press
“Tudi če odmislimo geopolitične faktorje in stroga vojaška načela, je prisotnost teh baz za nas zelo koristna. Ti bazi bosta zagotovili nadaljnje sodelovanje med Rusijo in Sirijo. Naši vojaki in častniki bodo v veliko pomoč pri čiščenju min in drugih ubojnih sredstev, ki so posejana po vsej državi. Samo za protidiverzantske enote je tu dela za naslednjih nekaj let, če ne desetletij. Kot drugo, naši inštruktorji, ki bodo nastanjeni v teh bazah, bodo lahko kakovostno predajali znanje sirskim vojakom pri uporabi sodobnih vojaških sredstev in tehnike ruske proizvodnje, ki se bo nahajala v sestavi sirske vojske. Na kratko – tudi po koncu vojne nas čaka še zelo, zelo veliko dela”, je povedal vodja Centra za vojaške prognoze AnatolijCiganjok.
Geopolitičnega faktorja pa seveda ne smemo zanemariti, saj igra na območju Bližnjega vzhoda, kjer se stikajo vse svetovne poti, zelo veliko vlogo. Bližnji vzhod še naprej ostaja v območju ključnih interesov ZDA in njihovih zaveznikov v okviru NATO pakta, pojav novega igralca, še posebej če gre za Rusijo, pa niti malo ne odgovarja zahodnim vojaškim načrtovalcem. NATO je večkrat izrazil zaskrbljenost, da bi Rusija lahko na tem območju dodatno razširila svojo vojaško prisotnost, kar je za omenjeno zavezništvo nedopustno. Zahvaljujoč postopnemu razpletanju vojaške situacije v Siriji in skorajšnjem koncu bojnih operacij proti islamističnim silam, pa so se Moskvi odprle možnosti za prevzem strateške iniciative, ki jih seveda mora izkoristiti.
Rusko obrambno ministrstvo / Global Look Press
Omeniti moramo še to, da je mednarodni aerodrom Hmejmim postal izredno pomembna zračna baza, ki lahko sprejme vse vrste bojnih in transportnih letal, vključno z največjimi. Njen nadaljnji razvoj predvideva, da ne bo rezervirana samo za vojaške lovce, ampak tudi za bombnike dolgega dosega, kot je na primer Tu-22M3 in strateške bombnike, ki lahko nosijo jedrsko orožje, kot sta Tu-95 in Tu-160. Z manevrirnimi raketami H-101 je moč doseči kateri koli cilj v širši regiji, isto velja za rakete Kalibr, ki se nahajajo v oborožitvi vojaških ladij v Sredozemlju.
Z odločnim strateškim vodstvom in pravočasnimi geopolitičnimi potezami ima Rusija možnost, da vzpostavi popoln nadzor nad regijo, medtem ko je njen primarni cilj ta, da se s svojo prisotnostjo na Bližnjem vzhodu dodatno zaščiti pred potencialnimi nevarnostmi, ki ji pretijo z južne kavkaške meje – šibke točke Rusije, ki je nekaj časa bila popolnoma nenadzorovana in resno ogrožena.