Komercialni direktor vojaške revije Arsenal Otečestva Aleksej Leonikov je izjavil, da bo preizkušena raketa kmalu postala integrirani del bodočega protiraketnega kompleksa A-235 Nudolj, ki naj bi bil končan do leta 2020. Kot je pojasnil, gre za mobilni kompleks protiraketne obrambe, ki se bo lahko spopadel z različnimi medcelinskimi balističnimi raketami z jedrskimi ali termo-jedrskimi bojnimi konicami nad celotnim raketno-obrambnem prostoru nad Rusko federacijo.
Za razliko od podobnega kompleksa A-135 Amur, ki je v glavnem namenjen obrambi Moskve, Sankt Peterburga in drugih pomembnih gospodarskih in industrijskih centrov, je A-235 projektiran za varovanje celotnega ozemlja pred jedrskimi napadi. Rakete so postavljene na transportne ploščadi, podobne tistim pri strateškem kompleksu Topol-M, kar predstavlja izboljšavo v primerjavi s starejšimi modeli, ki so imeli raketne silose.
Testiranja so pokazala, da lahko rakete v relativno kratkem času po lansiranju dosežejo hitrost tudi do 3000 m/s, kar je nekajkrat hitreje od naboja iz avtomatske puške. Po podatkih vojaških strokovnjakov se pričakuje, da bo protiraketni prestrezalni bolid za kompleks A-235 Nudolj v končni obliki razvil hitrost okoli 10000 m/s (36000 km/h), kar je nekaj več kot trikrat toliko kot pri raketah ameriškega sistema THAAD.
Po vključitvi novega sistema v oborožitev in zagonu serijske proizvodnje naj bi do leta 2025 prvi ešalon obrambe pokrival vse strateško pomembne raketne koridorje na ozemlju Ruske federacije, ki bi skupaj z ostalimi obrambnimi linijami ostali praktično neprebojni.
Mesto Moskva pred jedrskimi napad trenutno neposredno brani že omenjeni protiraketni kompleks A-135 Amur, ki je bil zasnovan že v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Ta vključuje radarske postaje za hitro odkrivanje velikega dometa Don-2N v Sofrinu, poveljniški točki v Puškinu in nekaterih drugih divizijah v najpomembnejših koridorjih, po katerih se lahko zgodi jedrski napad. Divizije imajo posebne »prestrezalne« rakete kratkega dometa 53T6 (NATO klasifikacija Gazelle), ki bi lahko uničile balistične objekte na razdaljah do 100 km in na višini 30 km (praktična testiranja sicer potrjujejo, da bi lahko dosegla tudi cilje 250 km daleč oz. 90 km visoko).
Prva testiranja novih tipov prestrezalnih raket za bodoči kompleks A-235 Nudolj so sicer potekala že leta 2014. Najverjetneje gre za posodobitev raket 51T6 Azov (NATO klasifikacija Gorgone), ki so namenjene prestrezanju balističnih ciljev na ekstremnih razdaljah in višinah, a so bile zaradi pomanjkanja sredstev pred časom umaknjene iz uporabe. S temi potentnimi raketami so nato intenzivno delali ruski znanstveniki, ki so dodatno izkoristili njihov potencial in poiskali nove tehnične rešitve. Po nekaterih neimenovanih virih bi lahko modernizirane 51T6 dosegle celo do 1500 km razdalje in 750km višine, kar pomeni, da bi dosegle tudi satelite v orbiti in postale »ubijalke satelitov«.