»Ruski terminatorji«: Umetna inteligenca kot prihodnost oboroženih sil

Slobodan Đukić
Zahodni analitiki poročajo, da je Rusija v zadnjih letih okrepila razvijanje široke palete bojnih robotiziranih sistemov. Glavni cilj uvajanja robotov v vojsko je zmanjševanje izgub žive sile, pa tudi boljše izkoriščanje izvidniških in orožarskih sistemov pri odkrivanju in napadanju ciljev.

Rusija je pripravljena, da v konkretnih bojih uporabi nove bojne robote, ki bodo zagotovili odločilno taktično prednost v primerjavi z dosedanjimi bojnimi sistemi. Zadnje vojaške vaje v vadbenem centru Alabino so že vključevale tudi robotizirano tehniko, ki jo bodo vse bolj vključevali v operativne enote ruske vojske. Obstajajo utemeljeni sumi, da so Rusi svoje robote že preizkusili tudi v bojnih pogojih v Siriji.

Polkovnik Oleg Pomuzajev, prvi mož Glavnega direktorata za znanstveno-raziskovalno dejavnost (GUNID), je izjavil, da so sposobnosti nove tehnike na robotizirani osnovi pokazale visoko raven uporabnosti, kar še zlasti velja za bojne robote Nerehta.

Po virih zahodnih analitikov je Rusija v zadnjih letih okrepila intenzivnost razvoja široke palete različnih bojnih robotiziranih sistemov. Tako imamo robote, namenjene strelni podpori enotam na kopnem, robote za reševanje onesposobljenih ljudi, za materialno-tehnično varovanje na fronti, za prehod preko minskih polj in odstranjevanje min na terenu itd. Glavni cilj uvajanja takšnih robotiziranih sistemov v oborožene sile je zmanjševanje izgub žive sile, pa tudi pa tudi bolj učinkovito izkoriščanje izvidniških sistemov pri odkrivanju ciljev in orožarskih sistemov pri vojaških akcijah.

Neretha in Platforma-M

Vojaški strokovnjak: »Vstaja strojev« v ruski vojski ni mogoča

Nerehta je robotizirana bojna platforma, ki je bila razvita po programu za korenito modernizacijo ruske vojske. Nahaja se na gosenicah, ki jih poganja hibridni motor. Na njegovi osnovi naj bi predvidoma razvili ves spekter bojnih sistemov vključno s posebno izvidniško in bojno različico. Nanjo je mogoče namestiti bojni modul s težkim mitraljezom Kord, ki v bistvu predstavlja avtomatskega ostrostrelca s kalibrom 12,7 mm. Mogoča je tudi namestitev PKT (kalašnikovke) s kalibrom 7,62 mm. Elektro-optični sistem v sklopu modula omogoča odkrivanje in streljanje ciljev na razdalji do 3 km. Nerehta ima tudi visoko nosilnost (500 kg tovora), zato lahko postane tudi »brezpilotni robot-kamikaze«, ki bi sejal strah na fronti.

Poleg Nerethe je za vojsko zanimiv tudi robot Platforma-M, ki prav tako temelji na gosenični platformi. Ima še manjše dimenzije, zato se ga na fronti težje odkrije in nevtralizira. Lahko se nanj integrira mitraljeze ali raketomete, kot je Šmelj, zato je lahko resen akter na bojišču. Prvič je bil uporabljen na letošnjih strateških vajah ruske in beloruske vojske Zapad-2017. Platforma-M je po skupnih značilnostih in zasnovi zelo podobna ameriškemu MUTT (Multi-Utility Tactical Transport), ki ga uporablja mornarica ZDA. Vozilo na gosenicah je majhno,  varno, upravljano na daljavo in ima solidno avtonomijo gibanja, zato je idealno za izvidniške operacije, uničevanje fiksnih in gibljivih ciljev, sredstvo podpore kopenskim enotam pri patruljiranju ali varovanju pomembnih objektov. Sovražnika odkrije z radarjem ali elektro-optično pasivno napravo, ki je nameščena na posebni gondoli in je povezana z integriranim orožjem.

Umetna inteligenca je neizogibna

Ti sistemi bodo kmalu omogočili vgrajevanje nadzornih sistemov z umetno inteligenco, kar bo še bolj zmanjšalo odvisnost robotov od človeka. Znano je, da sodobne vojske vse bolj uporabljajo sredstva, ki močno zgostijo telemtrijske kanale za zveze, preko katerih se upravlja bojne robote. Z vgradnjo posebnih programov umetne inteligence bo lahko robot sam sprejemal odločitve, a po strogo projektiranih algoritmih po modelu sodobnih bojišč, po katerih bo postal avtonomen na fronti. Rusija ima še poseben interes za bojno tehniko z umetno inteligenco, pri razvoju takšnih sistemov pa sodeluje bolj ali manj ves vojaško-industrijski kompleks s specializiranimi znanstveno-raziskovalnimi kapacitetami.

Glavna pomanjkljivost teh sistemov je velika šibkost orožja, če pride do prekinitve zveze med operaterjem in robotom, kar bi morala rešiti ravno uvedba nadzornih sistemov z umetno inteligenco. Seveda je mogoče te robote upravljati tudi preko kablov, a to močno omeji njihov domet gibanja.

Še ena slabost robotiziranih sistemov je precej šibka oklepna zaščita ter na splošno slaba prehodnost in okretnost (robot se na neravnem terenu zlahka tudi prevrne). Vse te točke predstavljajo izziv za ruske konstruktorje, ki hitro iščejo rešitve. V prihodnjem obdobju je moč pričakovati resen razmah na tem področju s številnimi posodobitvami obstoječih modelov, ki bodo povečale avtonomijo robotov od operaterjev, večjo stabilnost med gibanjem, izboljšave pri okretnosti, zagonu, najvišji hitrosti, usvajanju orožarskih sistemov in oklepni zaščiti. Tu so še velike možnosti za izboljšave, ki pa ne bodo tako nujno potrebne, če bodo izpolnjeni prej našteti pogoji.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke