Dvoboj samohodnih težkokategornikov: Ruska Msta proti ameriškemu Paladinu

Ruski mediji so pred kratkim poročali o resnih načrtih podjetij iz vojaško-industrijskega kompleksa, da modernizirajo vse obstoječe samohodne havbice 2S19 in 2S19 Msta-S na standard 2S19M2. Nekatere strokovnjake je vest presenetila, saj že potekajo zaključna testiranja najnovejše samohodne havbice 2S35 Koalicija-SV, ki bo že v bližnji prihodnosti del ruske vojske. Tale prispevek bo predstavil razloge za takšno modernizacijo in jo hkrati primerjav s standardno ameriško samohodno havbico M109A6 Paladin.

Raznovrstna artilerija

Ruski konstruktorji ustvarjajo vrhunsko samohodno havbico, ki po podatkih proizvajalca trenutno nima konkurence v svetu – gre za Koalicijo-SV s kalibrom 152 mm. Poleg gosenične platforme bo imela kmalu tudi kolesno z nazivom 2S35-1 Koalicija-SV-KŠ, podobno havbici B-52 Nora. Samohodne havbice bodo vstopile v različne enote in rodove ruske vojske ter rezervo vrhovnega generalštaba.

2S19 Msta-S je po svoji formacijski vlogi del divizijske artilerije, 2S35 Koalicija-SV pa je bolj univerzalna, sprva bo sicer del armadne artilerije. Samo s »Koalicijo« bi se divizijska artilerija znašla v problemih, zato je modernizacija vseh samohodnih havbic Msta-S prav tako nujna.

Ameriška samohodna havbica M109A6 Paladin kalibra 155 mm je široko razširjena po svetu. V različnih modifikacijah jo najdemo v številnih državah, ki so ali so bile v zavezništvu z ZDA. Po ameriški doktrini gre za univerzalno orožje, ki je lahko del bataljonov, brigad, korpusov ali armad. Po različnih ocenah jih imajo ZDA okoli 1000. Enaka univerzalnost je za pozneje predvidena tudi pri 2S35 Koaliciji-SV. A so to za zdaj le perspektive za prihodnosti.

Postavi se vprašanje, kaj se lahko danes zoperstavi Paladinu. V taktičnem smislu lahko Rusija parira samo s svojimi artilerijskimi divizijami, opremljenimi s samohodnimi havbicami Msta-S (preko 600 kosov). Zato je že omenjena modernizacija na oznako 2S19M2 zadetek v polno.

2S19M2 Msta-S

Vitalij V. Kuzmin

Odlična osnova za nadaljnji razvoj

Razvoj samohodne havbice 2S19 se je začel že leta 1976 v časih Sovjetske zveze. Šlo je za reakcijo na pojav novih havbic v državah Nata, ki so močno presegala obstoječa sovjetska artilerijska orožja. Sprva se je pojavila havbica 2A65 Msta-B, kmalu je sledila samohodna različica z oznako 2S19. Leta 1989 je ta vstopila v sovjetsko armado, predvsem zato, da zamenja samohodno havbico 2S3 Akacija kalibra 152 mm, ki je bila široko razširjena v artilerijskih polkih, motorno-strelskih in tankovskih divizijah.

Širši javnosti so jo prvič predstavili šele leta 1992 na znanem letalskem sejmu v mestu Žukovski, leta 1993 pa je doživela mednarodni debi na oborožitvenem sejmu IDEX-93 v ZAE, kjer je pokazala visoke bojne sposobnosti, ko je sestrelila 38 tarč na razdalji 15 km. Havbica bi lahko bila izvozna uspešnica, a je »domino učinek« razpada ZSSR privedel do težkih političnih in materialnih razmer v Rusiji, ki so onemogočale izvozne posle, kar je izkoristila konkurenca, ki je dodatno razvila svoje izvozne modele in z njimi nadomestila Msto.

Tako se dogaja velika tekma s časom, saj to področje doživlja nagel tehnološki napredek, ruski konkurenti pa ves čas izpopolnjujejo svoje orožje in artilerijske sisteme. Ob konfliktih na severnem Kavkazu in izkušnjah s svetovnih oborožitvenih sejmov so bile odkrite pomanjkljivosti ruskih havbic v primerjavi s konkurenco, ki so bile manj učinkovite zaradi zastarelih nadzornih sistemov. Rusi so leta 1998 začeli izpopolnjevati avtomatizirani sistem nadziranja ognja, ki bi bil integriran v obstoječa artilerijska orožja, ki jih je operativno uporabljala ruska vojska.

Modificirana različica samohodne havbice Msta-S z novim avtomatiziranim sistemom upravljanja z ognjem Uspeh-S je dobila ime 2S19M1. Leta 2002 je bila dokončno razvita programska oprema, ki je prinesla napredek zlasti pri izračunavanju elementov streljanja in korekcijah v realnem času. Integrirali so jo v 2S31 Vena in že omenjene modernizirane havbice 2S19M1 Msta-S. Ruske artilerijske enote so slednje začeli uporabljati v začetku leta 2008, po zaključku obsežnih testiranj.

»Istočasni strelski nalet«

Decembra 2012 so se pojavile informacije o nadaljnji modernizaciji havbice Msta-S, ki bi privedla do nove oznake 2S19M2. Program je pripravil zvezni znanstveno-raziskovalni center Titan-Barrikady. Vključuje povečanje tempa streljanja iz nove havbice in boljšo preciznost, pa tudi nov avtomatizirani sistem upravljanja z ognjem in navigacijski sistem. Povečana hitrost znaša do 10 granat na minuto, kar je izjemen rezultat. M109A6 denimo izstreli samo 4 granate na minuto.

Posebno pomembna je sposobnost orožja za delovanje v t. i. »istočasnem strelskem naletu«. Gre za način, v katerem računalnik izračunava pot projektilov, ki so izstreljeni pod različnimi zornimi koti in se na koncu »vežejo v grozd« ter hkrati napadajo cilj. Msta-S2 2S19M2 tako lahko hkrati uniči cilj s 6 projektili v kalibru 152,4 mm. Ena havbica tako praktično zamenja celo baterijo standardnega orožja. Tako nastanejo resni učinki, zamislimo si samo posledice napada z 10 takšnimi havbicami s 60 granatami kalibra 152 mm na površini 1 hektarja.

М109А6 Paladin

Wikipedija

Havbica ima tudi večjo »nevidnost«. Vsebuje maskirni sistem Nakidka, ki v veliki meri znižuje radarsko, optično in toplotno odsevanje orožja, kar je še posebej pomembno v luči potencialnih protinapadov. »Istočasni strelski nalet« omogoča hitro streljanje 5-6 granat na minuto z razdalje npr. 15 km, nato pa se havbica lahko hitro premakne in nadaljuje streljanje z drugega položaja. Tudi v tem smislu je ruska samohodna havbica 2S19M2 veliko kvalitetnejša od tujih havbic, posebej v primerjavi z ameriškim konkurentom, samohodno havbico M109A6 Paladin.

Modernizacija vpliva tudi na boljše lastnosti koriščenja orožja. Avtomatizirani upravljavski sistem je integriran tudi na zaslonu pri vozniku, ki ima ves čas pregled nad vsemi pogonskimi in gibalnimi parametri, novi komunikacijski in navigacijski sistemi pa omogočajo popolno integracijo na sodobnem bojnem polju. Samohodna havbica 2S19M2 Dilema je s takšnimi tehnološkimi dosežki dosegla visoko usposobljenost, ki jo uvršča med najboljše na svetu.

* Standard M2 povečuje maso samohodne havbice na 43,2 tone, kaliber pa je ostal isti. Cev havbice meri 47 kalibrov. Maksimalna daljina je odvisna od vrste projektila, s standardno oborožitvijo pa ima razpon 25-29 km. Lahko izstreli tudi pametni projektil Krasnopolj do 20 km daleč. V bojnem kompletu ima 50 granat kalibra 152 mm. Pogonski agregat z močjo 800 KM omogoča hitrost do 60 km/h, s polnim rezervoarjem pa lahko prevozi okoli 600 km.

Preberite še: Duhovi preteklosti, pozabljena pokopališča tankov v Rusiji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.