BMP-3: kralj pehotnih oklepnikov

Slobodan Đukić
Sodobna bojišča od oklepne tehnike zahtevajo precejšnjo univerzalnost. Zmožnost premagovati teren in majhna masa oklepnika sta ključni za izpolnjevanje nalog, kot so prevoz pehote ali boj proti lahkim oklepnikom nasprotnika.

Nov izgled, enostavna uporaba in zavidljiva oborožitev so karakteristike, ki odlikujejo BMP-3, ki že skoraj tri desetletja uspešno opravlja svoje naloge. Vendar je velika večina teh oklepnikov v luči sodobnega vojskovanja potrebna posodobitev.

Oborožitev oklepnika sestoji iz glavnega topa kalibra 100 mm in pomožnega 30-milimetrskega topa. Kaliber glavnega topa BMP-3 je tako primerljiv z lahkimi tanki (npr. T-55), zaradi česar oklepnik ne služi zgolj pehotni podpori, ampak tudi boju zoper sovražnikovo oklepno tehniko.

Trend v svetu trenutno narekuje razvoj univerzalnih oklepnih bojnih vozil, kamor spada tudi BMP-3. Odlikuje ga izjemna okretnost, velika ognjena moč, z dodatno modernizacijo pa gotovo lahko postane svetovna prodajna uspešnica.

Razmerje med močjo in maso

Ena najvažnejših lastnosti tovrstnih vozil je odlična mobilnost in okretnost. BMP-3 je glede na svojo konkurenco (npr. ameriški M2 Bradley) znatno lažji. Z dodatno oklepno zaščito, ki je sestavljena iz plošč z dinamično zaščito in bočnim ekranom za zaščito gosenic ter kumulativnimi rešetkami, vozilo ne tehta več kot 23 ton, kar je okoli 12 ton manj od zadnje različice M2 Bradley. Pogonska agregata obeh vozil sta primerljiva – motor, ki poganja BMP-3 lahko proizvede moč slabih 373 kW (500 KM), medtem ko je moč motorja 35-tonskega Bradleya okoli 492 kW (660 KM). Zadnja modernizacija ruskega oklepnika (BMP-3M) se ponaša s še manjšo maso (19-20 ton), medtem ko njegov pogonski agregat UTD-32T lahko proizvede enako moč od prej omenjene zadnje različice Bradleya. Ruski konstruktorji so pomanjkljivosti v zvezi z oklepno zaščito poskusili odpraviti z dodajanjem reaktivne zaščite Kaktus, integracije optične aktivne zaščite Štora in prestreznika raket Arena. To so v osnovi bili zgolj komercialni projekti namenjeni izvozu, ki pa kljub temu lahko služijo za podlago pri načrtovanju nadaljnjega razvoja oklepnika.

BMP-3 Dragun

Najnovejša modernizacija ruskega BMP-3 z oznako Dragun predstavlja v primerjavi s svojimi predhodniki povsem novo vozilo. Dragun ima nov pogonski agregat s tankovskimi karakteristikami, zanj pa se v bodoče načrtuje integracija motorja z močjo 611 kW (820 KM), ki bo nameščen na sprednjem delu šasije. Z okrepitvijo osnovnega oklepa, ki bo odlikoval Draguna, bo njegova masa presegla 23 ton. V primerjavi s svojim ameriškim konkurentom, bo ta verzija BMP-3 dobesedno raketa na gosenicah.

Drugi konkurent, nemški SchützpanzerPuma proizvajalca Krauss-Maffei Wegmann, je bolje oklepljen, precej večji a tudi znatno težji oklepni transporter. Njegova masa znaša 43 ton, kar se že nahaja v rangu sodobnih bojnih tankov. Motor Pume ima moč 820 kW (1.100 KM) in po svojih zmogljivostih spada med klasične tankovske motorje, vozilo odlikuje kompozitni oklep, ki lahko zdrži udarec granate kalibra 50 mm, medtem ko lahko tako BMP-3M kot M2 Bradley zdržita udarec 30-milimetrske granate.

Schützpanzer Puma

Poleg standardnega oklepa ima Puma tudi aktivno optično zaščito MUSS, ki je namenjena boju zoper protitankovskim vodenim raketam.

Kar se tiče stroškov uporabe in možnosti namestitve različnih modifikacij pa se z BMP-3 ne moreta kosati niti Puma niti Bradley.

Osnovna oborožitev, ki »poganja strah v kosti« tudi tankom

Dragun ima vgrajen avtomatski sistem upravljanja ognja, instrumenti pa so popolnoma digitalizirani, kar pomeni ne samo hitrejšo obdelavo podatkov z okolice, ampak tudi krajši odzivni čas posadke in opreme.

Notranjost oklepnika je popolnoma preurejena, tako da je pogonski agregat spredaj, medtem ko je posadka nameščena v bolj varnem zadnjem delu. Edino, kar je ostalo na svojem mestu glede na osnovno različico je kupola.

Zadnji koncept oklepnika omogoča, kot smo že omenili, integracijo različnih tipov bojnih kupol. Poleg standardne vendar znatno posodobljene kupole, sestavljene iz glavnega in pomožnega topa (100 in 30 mm) je v načrtu še integracija kupole kalibra 57 mm. Natančneje, gre za top A-220M, ki je del robotizirane kupole, katero v celoti proizvaja ruski konstruktorski biro CNII Burevestnik. Ta top bo domet obstoječega prekašal predvidoma za trikrat po dolžini in šestkrat po višini, kar je zares revolucionarna izboljšava.

Top AU-220M na mednarodnem orožarskem sejmu IDEX 2015

Za boj proti najtežjim oklepnim ciljem (kot so sodobni tanki) je načrtovana vgradnja bojne kupole, ki je po kakovosti osnovne oborožitve in sistema za upravljanje ognja povsem primerljiva s kupolo tanka T-90 Vladimir in vključuje tudi top kalibra 125 mm.

Na šasiji BMP-3 je bila razvita tudi samohodna radarska in poveljniška postaja MRU-B, ki enotam protizračne obrambe zagotavlja sredstva za zveze in omogoča izmenjavo podatkov na bojnem polju. Poveljniško vozilo lahko avtomatsko interaktivno nameri protizračne raketne sisteme, ki se nahajajo v bližini. MRU-B lahko istočasno sledi do 80 zračnim ciljem, jih označuje in podatke pošilja enotam protizračne obrambe.

Tudi pri površnem pregledu teh karakteristik je tako jasno, da BMP-3 trenutno predstavlja najbolj univerzalno bojno vozilo pehote na svetu.

 

Ruska vojska bo poleg BMP-3 modernizirala tudi starejše različice.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke