Nebesa na Zemlji: Kam gredo odslužena vesoljska plovila?

Sergej Savostjanov/TASS
Ta kraj bi lahko postal eden ob najbolj zanimivih mest na Zemlji za potapljače in iskalce pustolovščin. Na žalost je to precej malo verjetno. Pokopališče vesoljskih ladij se nahaja na tisoče kilometrov stran od človeške civilizacije in je zaprto za javnost.

Ta kraj je najbolj oddaljen od človeške civilizacije na svetu. Odročen kvadrat vode z imenom Port Nemo (lat. 'nikogaršnje pristanišče') se nahaja v južnem delu Tihega oceana med Južno Ameriko in Novo Zelandijo. Nekateri mu rečejo tudi "oceanski pol nedostopnosti", služi pa kot globalno pokopališče vesoljskih ladij.

Vesoljske ladje se nahajajo na globini 4 km, potapljači pa nimajo možnosti, da bi si jih ogledali. Zakaj? Pokopališče namreč obsega 17 milijonov kvadratnih kilometrov, razbitine vesoljskih ladij pa so razmetane po celotnem območju. To odročno območje pa je tudi blokirano za navigacijo.

Mednarodna vesoljska postaja v orbiti.

Paradoksalno, ladja v vesolju je lahko po razdalji precej bližje temu pokopališču kot najbližja človeška naselbina na Zemlji. Na primer, Mednarodna vesoljska postaja v orbiti je na trenutke od Port Nema oddaljena le 400 km, medtem ko so "sosednji" Velikonočni otoki več kot 2600 km stran.

Prvo vesoljsko ladjo so v vodni grob poslali leta 1971, od takrat pa je na pokopališče prispelo več kot 260 vesoljskih plovil. Največ sta jih prispevali Sovjetska zveza in Rusija, ki sta skupno sem poslali 140 plovil, vključno z znano vesoljsko postajo Mir. Pokopališče je sprejelo tudi razbitine petih tovornih vesoljskih ladij Evropske vesoljske agencije, šest japonskih in raketo SpaceX.

Kako poteka pogreb?

Pokop odsluženih ladij je povsem nadzorovan, da bi se izognili morebitni nenamerni škodi. Vesoljske ladje niso nikoli pokopane v enem kosu. Najprej jih spravijo iz orbite in trajektorijo padca izračunajo tako, da te pristanejo v oceanskem polu nedostopnost. Večja plovila sprva razpadejo, razbitine pa končajo v Port Nemu.

Včasih vseeno pride do nenačrtovanih in potencialno nevarnih incidentov. Leta 1979 so ostanki prve in edine ameriške vesoljske postaje Skylab zgrešili svoj cilj in padli na zahodni del Avstralije, kjer so jih postavili na ogled v lokalnem muzeju. Še en incident se je zgodil s sovjetsko postajo Saljut-7. Leta 1991 so nekateri ostanki padli na ozemlje Argentine, vendar na srečo ni bilo nobenih žrtev.

Pomemben gost

Vesoljska postaja Mir, 2001.

Pokopališče v bližnji prihodnosti pričakuje pomembnega gosta. Po besedah astronoma dr. Davida Whitehousea bo Mednarodna vesoljska postaja v prihodnjih letih prišla iz uporabe, nato pa jo bodo poslali na to odročno območje Tihega oceana. Spust MVP, ki tehta 450 ton, bo "spektakularen prizor."

Na žalost pa druga aktivna vesoljska postaja ne bo doživela takšnega večnega pokoja, kot bi ga morala. Kitajska nacionalna vesoljska administracija (CNSA) je izgubila stik s postajo Tiangong-1, mesto padca pa bi se lahko nahajalo precej daleč stran od predvidenega v južnem delu Tihega oceana. Natančna lokacija padca na Zemljo bo znana le nekaj ur pred vstopov v atmosfero.

Svojega vesoljskega plovila ni izgubila le Kitajska, ampak tudi Rusija. Preberite, kako je banalna programerska napaka povzročila izgubo satelitske rakete!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke